Razvoj znanstvene fantastike: Začetki znanstvene fantastike


S tem ko se spreminja svet, se spreminja tudi naš pogled nanj. Kakšen je bil, kakšen je, kakšen bo. Pokazali smo že, da znanstvena fantastika lahko vpliva na resnični svet, kot navdih in znanilec tehnologije, ali kot miselni eksperiment prihodnost družbe. V seriji šestih člankov si bomo pogledali kako je resnični svet vplival na znanstveno fantastiko. Kakšna je bila estetska podoba prihodnosti, tehnologije in družbe skozi razvoj znanstvene fantastike.

Začetki znanstvene fantastike

Kdaj in s katerim delom se je začela znanstvena fantastika je še vedno stvar debate. Nekateri zasluge pripisujejo antičnim pripovedim, kot so Ep o Gilgamešu ali indijski poeziji Ramayani, kjer so že upodobljeni časovni stroji. Mi pa bomo kot začetek vzeli obdobje, kjer so pisatelji začeli namensko pisati v žanru in upodabljati znanost v znanstveni fantastiki.

Preberite še: Stari miti o časovnih potnikih

Dve poglavitni imeni v tem času sta Jules Verne in H.G. Wells, ki preko svojih zgodb raziskujeta znanost in družbo. Verne v svojih najbolj znanih pripovedih upodablja potovanja s pomočjo inovativnih naprav, ki omogočajo raziskovanje takrat nedostopnih območij. Industrijska revolucija je pokazala transformativno sposobnost tehnologije, katero je Verne popolnoma izkoristil. Potovanje v središče Zemlje, Dvajset tisoč milj pod morjem in Od Zemlje do Lune prikazujejo človeško radovednost, katere potešenje omogočajo novi izumi. Ljudje niso več priklenjeni na fizikalne sile sveta in se lahko odpravijo višje, globlje in dlje, kot kadarkoli poprej, vse v imenu iskanja resnice.

Nautilus v romanu Dvajset tisoč milj pod morjem je podrobno opisan, vendar še vedno zelo preprosto, kot podaljšan cilinder s stožčastimi konci kot cigara. Ima zaobljeno obliko, ki pa je bolj posledica Vernovega znanja o dinamiki vode in omogoča lažje potovanje pod vodo. Njegova konstrukcija je popolnoma sestavljena iz masivnega železa, ki imitira primitivne stroje prve industrijske revolucije.


Na drugi strani pa je Wells uporabil svoje zgodbe in stroje za upodobitev takratnih družbenih dejstev in njihovih posledic. V Časovnem stroju je sam stroj zelo ohlapno opisan, njegova podoba je sestavljena le iz palic in drogov različnih kovin in slonovine. Edina podrobnost se nahaja v njegovih ročicah, s katerimi se ga upravlja in so bistvene za zgodbo. Wells kaže neko poznavanje marksizma in ga uporablja kot izhodiščno točko za kritiziranje kapitalizma, ki naj bi nas v prihodnosti razdelil na dve rasi, Eloie ki kot potomci kapitalistov uživajo v življenju na površju in Morlocke, naslednike proletariata, ki so bili primorani v bivanje pod zemljo. Pripoved kaže tudi poznavanje darwinistične teorije evolucije, saj so se obe rasi prilagodili na življenje pod ali nad zemljo.

Preberite še: Kako je znanstvena fantastika vplivala na svet?

V svojih začetki je znanstevna fantastika vsebovala tematike, ki so bile aktualne v takratni znanstveni skupnosti, npr. marksizem in darwinizem, kot tudi znanstvene težnje po resnici in odkritju. Prostorsko se zgodbe odvijajo v resničnih okoljih, kot so mesta in vasice 19. stoletja, posuti z znastveno-fantastičnimi elementi. Prihod takšnih pripovedi je omogočila industrijska revolucija, ki je prinesla tako družbene spremembe, kot tehnološka čudesa.



Za razvoj znanstvene fantastike je pomembno, da upoštevamo aktualne družbene razmere in znanstvene dosežke določenega obdobja, saj šele s kontekstom pridobijo zgodbe o robotih, izvanzemeljskih oblegovalcih in čudovitih izumih intelektualno razsežnost, ki nam riše sliko o človeštvu, o njegovih tegobah in sanjah.

V naslednjem članku si bomo ogledali obdobje, ki je začelo prodor znanstveno fantastičnih pripovedi v širšo javnost. Pridružite se mi naslednjič, ko bomo odkrivali kaj je dalo žanru njegovo klasično podobo in pripovedne trope, da si je zaslužilo naziv obdobje šunda.

Andraž


2. del: Obdobje šunda
3. del: Zlata doba


Komentarji