[Recenzija] The King's Avatar - 蝴蝶蓝

"Kraljev avatar", v angleškem prevodu The King's Avatar, v kitajskem originalu 全职高手 [Quánzhí Gāoshǒu] je zgodba, ki je sprva izhajala na spletu po poglavjih od 28. februarja, 2011 do 28. aprila, 2014. V tem času je avtor 蝴蝶蓝 (Butterfly Blue) zaključil zgodbo, ki je obsegala 1728 poglavij. Da, prav ste prebrali - poglavij. Od 14. julija, 2015 do 21. oktobra 2019 je na spletu izhajal prevod serije, ki je sedaj končan. V tem času pa je serija izšla tudi kot set lahkih romanov, dobila več anime adaptacij, kot tudi svoj risani film, v katerem je bila predstavljena predzgodba, in dejansko TV-serijo.

Žanrsko bi lahko delo opredelili kot literarni RPG, saj na eni strani spremljamo dogajanje v resničnem svetu, in po drugi strani dogajanje v svetu same MMORPG igre Glory.
Preberite še: Znanstvena fantastika: Kaj je LitRPG?
The King's Avatar je zgodba o "ostarelem" profesionalnem igralcu že omenjene računalniške igre. Ye Xiu je 25-letni kapetan trikratnih prvakov Excellent Era, a navkljub temu, da je klub zrastel na njegovih plečih, ga vodilni po sedmih letih sodelovanja prisilijo v prezgodnjo upokojitev.

Napeta zgodba

Ye Xiu se je primoran odpovedati liku bojnega maga One Autumn Leafa, ki ga je sam ustvaril in s katerim je uspel iz Excellent Ere ustvariti dinastijo, ter začeti znova.



Skozi serijo prednjačijo nadrobni opisi akcijskih prizorov, ki pa nikoli ne postanejo ponavljajoči ali dolgočasni. Avtor poskrbi, da je vsak boj poseben in nam dá nek nov vpogled v samo delovanje omenjene igre. Opisi spopadov se znajo razvleči tudi čez več kot deset poglavij, čeprav v dejanskem času spopada lahko mine komaj minuta, a navkljub absurdnosti to nikoli ne zmoti.

Zasvojljivo branje

Delo je lahko berljivo - angleški prevod na trenutke šepa, a stvar ni preveč moteča. Vsako prebrano poglavje bralca vleče, da bi bral še naprej, dokler se ne zavé, da je ura že pol štirih zjutraj, in da je zdaj že res čas, da gre spat.

Dogajanje je tudi dovolj razgibano, skozi čas pa se število likov v zgodbi povečuje, navkljub temu, da v središču pozornosti še naprej ostaja Ye Xiu in njegov novi nespecializirani lik Lord Grim.

Sam zaključek serije lahko priznam, da je navkljub pričakovanemu koncu bil nadvse zadovoljujoč. Osebno zelo cenim take "malenkosti". Zato bi serijo vsekakor priporočil v branje.

V duhu trivialne literature

S perspektive nekoga, ki je imel priliko spremljati prevod serije "v živo", lahko rečem, da je bilo to res edinstvena izkušnja, ki je mogoče še najbolj primerljiva s časom, ko je bilo običajno, da so zgodbe prvo izhajala v poglavjih v tednikih, nakar so bila najbolj priljubljena dela objavljena še kot samostojne knjige, kakor je to bilo v navadi v obdobju šunda v začetku 20. stoletja. 

Tak primer so dela Edgarja Ricea Burroughsa kot so Tarzan in Princesa z Marsa (A Princess of Mars), ali pa Senca (The Shadow) Walterja B. Gibsona. Številna dela velikanov šunda na žalost še vedno niso prevedena v slovenščino.




Komentarji

Oseba Aljoša Toplak sporoča …
Ja, to izhajanje v poglavjih je res nekaj, kar se je z 20. stoletjem bolj ali manj izgubilo. Tako so v glavnem izhajali romani iz Viktorjanskih časov, kot so Dickensova dela in A. C. Doylov Sherlock Holmes. V Franciji sta serijsko izdajala Alexandre Dumas in Eugene Sue, med drugim pa je tako izhajala tudi Flaubertova Gospa Bovary. Potem pa še ne smemo pozabiti na Ruse, npr. Tolstojevo Ano Karenino in Dostojevskijeve Brate Karamazove. Serializacija pa je bila, zanimivo, popularna tudi v pozni Qing dinastiji ob koncu 19. stoletja.

Z vzponom interneta je serializacija na novo zaživela na blogih, mislim da smo na portalu že večkrat izpostavili Glukhovskijev Metro 2033.
Oseba Ivan sporoča …
@Aljoša
To izdajanje po poglavjih, ali serializacija je res taka super stvar, ki avtorju omogoči, da ne izgublja časa z nekim delom, ki ne zanima njegovih bralcev, oziroma, da zapelje celotno stvar v neko drugo smer, ki bo bralstvu bolj všeč. Ravno tako pa pisatelja prisili, da piše na način s katerim bo hotel doseči pri bralcu zanimanje za naslednje poglavje. Pisanje tako ni več samo sebi namen, temveč mora zadovoljiti bralca.

Res je zanimivo, kako so na tak način lahko včasih izhajala ena od največjih del svetovne književnosti. Zdi se da je na kitajskem spletišču to že dobro utrjen način objavljanja. Samo na strani wuxiaworld.co je najti malo morje spletnih fantazijskih romanov. Po drugi strani pa se neodvisni avtorji na zahodu poslužujejo drugih metod kot so Patreon, Kickstarter in Indiegogo. Razlog temu je verjetno iskati v večji razdrobljenosti trga.