Aljoša Toplak: Uvodnik v šesto številko Supernove

Tokrat naslovnica revije izpostavlja Češkoslovaškega
pisatelja Karla Čapka. Najbolj znan je po tem, da je prvi
uporabil besedo "robot".

Kot mlad navdušenec nad znanstveno fantastiko in fantazijo sem zmeraj iskal načine, kako se na področju udejstvovati. Ne morete si predstavljati mojega navdušenja, ko sem slišal za slovensko revijo, ki se tej žanrski skupini v celoti posveča. Z njenimi cilji sem se nemudoma poistovetil – ustvariti skupen prostor za domače pisce, ki bi radi dokazali, da se lahko kosajo s tujo konkurenco. Ker dober glas seže v deveto vas, smo priča vse večjemu odzivu na delovanje revije. Ne dvomim, da bo ta prav kmalu prevzela osrednjo vlogo pri vzpostavitvi razgibanega literarnega okolja za slovensko spekulativno fikcijo.

Tokrat se v uvodu revije posvečamo zgodovinskim začetkom ter kasnejšemu razvoju znanstvene fantastike. Še pred tem nam Ivan Šokić predstavlja spletni portal, imenovan Znanstvena fantastika, ki si omenjene cilje revije prizadeva doseči na spletu. Na portalu redno objavljamo krajše eseje, ki skušajo spekulativno književnost

približati širši publiki. Andraž Benedik, ki prevzema vlogo najaktivnejšega pisca na portalu, nas v uvodu revije vabi na prelet skozi zgodovino žanra. Andrej Ivanuša nas nato popelje skozi zgodovino tujskih (alien) jezikov v spekulativni fikciji in filmih.

V jedru revije najdemo enajst fantastičnih skokov v morje domišljije. Pisci nam odpirajo okna v druge svetove, slikajo pokrajine, ki niso nikdar obstajale in morda niti ne bi mogle obstajati – razen v duhu avtorja in bralca. Svarijo nas pred tem, kar prihaja, ali pa nas bodrijo, ko nam kažejo vse to, kar bi lahko bilo. Gre za eskapistične pustolovščine, ki nas vendarle usmerijo proti univerzalnim vprašanjem človeštva. Vprašanjem, ki zrcalijo, a hkrati presegajo naš vsakdanji svet. V imenu vseh piscev vas vljudno vabim k branju naših zgodb in pesmi. Dejal sem, da nekaj želimo dokazati. Zdaj ste na vrsti vi, dragi bralci, da presodite, ali nam je to uspelo.

Preberite še: zapis ob izidu pete številke Supernove.

Naj zgolj še opozorim na zadnji razdelek revije, ki je posvečen literarnim razpisom Celjskega literarnega društva. Med njimi najdete poseben tematski razpis jesenske številke Supernove. Že v peti številki smo bili priča sklopu zgodb, ki so fantazijske pripovedi postavile na prizorišče antičnega Celja. Tokrat se zbirajo zgodbe o alternativni zgodovini, kjer Ulrik II. Celjski preživi sloviti atentat v Beogradu. Gre za povabilo piscem, da preučijo lokalno zgodovino in prvine žanra postavijo v domače okolje. Živimo v dobi, kjer ima slovenska spekulativna fikcija vse manj opraviti s slovensko kulturo, celo s slovenskim jezikom (le poglejmo vse mlade pisce, ki so se odločili, da fantazije v slovenščini ni smiselno ustvarjati). Uredništvo revije se je odločilo ne zgolj za to, da bo pisce spodbujalo k ustvarjanju v maternem jeziku, temveč tudi k raziskovanju lastne kulturne dediščine. Čeprav ima to že posebno vrednost samo po sebi, verjamem da gre za smiselno strategijo pri popularizaciji spekulativne fikcije. Sicer pa zraven tematskega razpisa najdete tudi splošni razpis Supernove. Dobrodošle so vse zgodbe spekulativne fikcije in glavni kriterij pri presojanju zgodb bo zmeraj kvaliteta. Avtorjem prepuščamo svobodo, da si sami izberejo svoj košček iz morja domišljije, kamor bodo skočili. Vsi bodo po svoje doprinesli k popularizaciji žanrske skupine. Ostajamo odprti za njihovo raziskovanje vsemogočih načinov, kako to doseči.

Aljoša Toplak s pričujočo številko prevzema mesto pomočnika urednika. Kot urednik že deluje pri študentski literarni reviji Novi zvon, prav tako pa sodeluje v komisiji uveljavljenega literarnega natečaja Rdeča nit. Je so-ustanovitelj spletnega portala za spekulativno književnost, ki ga predstavljamo v naslednjem prispevku. V pisanju proze zelo uživa, za svoje delo pa je prejel številne literarne nagrade.