(foto: Pixabay) |
Nefilimi
Črt Foltin
Drug za drugim smo pristali,
dol na trdo to zemljo,
med ljudi smo zasejali,
sanje vzpeti se v nebo.
Izpil je sladki nektar greha,
ob zori časa človeški rod,
Éden je donel od smeha
in ječal nebeški svod.
Ubijati smo jih učili,
umetnost smrti in trpljenja,
skrivnost Očeta smo razkrili,
resnico duše hrepenenja.
Še najvišjega med nami,
sta prevzela sla in moč,
da med človeškimi ženami,
je hodil kakor Bog sijoč.
Tedaj se sodbe nismo bali,
ponos nam kazil je razum,
zoper Stvarnika smo vstali
in klicali to pogum.
Padec sam je bil boleč,
a pot se tukaj ne konča,
premalo je ognjena peč,
da vrne nas v objem Boga.
Povodenj je poslal nad svet,
da razredči našo kri,
a človek bo ostal preklet
in upal, da nekoč vzleti.
Tako ostajamo v okovih,
daleč spodaj, kjer večna je tema
in skozi sanje o svetovih,
naših duš napev igra.
Komentarji
Objavite komentar
Hvala za vaš komentar.