Človeštvo se že od nekdaj ozira proti nebu in skuša vreči pogled onkraj zvezd. Vse od časa antičnih civilizacij pa do danes smo v vsaki dobi osmišljali vesolje na drugačen način, bodisi tako ali drugače. Vendar vsaka ideja, vsako razmišljanje o našem vesolju stoji na temelju Zemlje kot neke posebnosti v vesolju. Tako vsaj praviloma velja do leta 1686, ko francoski akademik Bernard Le Bovier de Fontenelle spiše razpravo z naslovom Entretiens sur la pluralité des mondes (Razprava o pluralnosti svetov), v katerem razvije pogled na našo preljubo Zemljo kot nekaj nepomembnega v kontekstu celotnega vesolja. Vendar je prav nadaljevanje takšnega razmišljanja toliko bolj pomembno, saj začnemo razmišljati o življenju na drugih planetih.
Danes je možnost obstoja izvenzemeljskega življenja nekako samoumevna, saj poznamo določene parametre, ki jih je vsaj Zemlja potrebovala za vzgojitev inteligentnega življenja, in tudi, kako pogosti so. Nastopi Fermijev paradoks. Če obstajajo mnoge zvezde v naši…
Danes je možnost obstoja izvenzemeljskega življenja nekako samoumevna, saj poznamo določene parametre, ki jih je vsaj Zemlja potrebovala za vzgojitev inteligentnega življenja, in tudi, kako pogosti so. Nastopi Fermijev paradoks. Če obstajajo mnoge zvezde v naši…
- Pridobi povezavo
- E-pošta
- Druge aplikacije