[Recenzija] Ilonika; Saga o cesarju Feliksu – Domen Mezeg

Z veseljem sem pograbil svežo slovensko fantazijsko sago z naslovom Ilonika; Saga o cesarju Feliksu izpod prstov Domna Mezga. Slovenska fantazijska knjiga je silno redka dobrina, a o vzrokih za takšno stanje kdaj drugič ob drugi priložnosti. Kot skoraj vsi tovrstni projekti pri nas, je tudi Ilonika ugledala luč sveta kot samozaložniški projekt.

Naslovnica je privlačna in služi kot primer, kako se oblikuje prvi stik potencialnih bralcev s knjigo. To moram poudariti, ker se v knjigarnah in knjižnicah še vedno najdejo nove knjige z naslovnimi »ilustracijami«, ki so »fotošop fuš« packarija.

Samo oblikovanje knjige je spodobno. Tudi cena knjige je normalna.

Komu je knjiga namenjena? Predvsem bolj odraslemu bralstvu, saj knjiga zahteva določeno mero pozornosti in potrpežljivosti.

Potrpežljivosti? Berite dalje ...

Pripoved se dogaja v fantazijski deželi, cesarstvu Evkliptija. Precej vzporednic lahko najdemo s poznim Rimskim cesarstvom in srednjim vekom. Avtor v tej smeri ni izumljal tople vode.

V svoj fantazijski svet je vključil nekaj zanimivih domislic (srčni pogon, kapljice za razumevanje in govorjenje tujega jezika, ...). Srečamo tudi verzije staroslovenskih božanstev, kar je pravo olajšanje ob prevladi nordijske ali grške mitologije. Svet deluje zelo domače, saj si avtor ni zadal naloge ustvarjanja popolnoma drugačnega sveta. Tako imamo med drugim sredozemski svet ter običajni nabor flore in favne. Nekaj je tudi pošastkovja, a v uvodnem delu sage je samo omenjeno. Malce pozornejši in tudi v tej smeri izobražen bralec bo precej zlahka prepoznal, kje je Domen našel navdih za posamezne dele fantazijskega sveta.

Zgodba se začne s smrtjo starega cesarja. Nasledi ga sin Feliks, ki ima izbiro – vladanje ali svoboda. Zgodba nas pelje čez pripravo na kronanje in zatem samo kronanje. Vmes smo deležni nekaj pripovednega drobiža okoli cesarjevega ljubezenskega interesa. Nekako v zadnji tretjini knjige se končno srečamo z Iloniko, katere veduta krasi sliko naslovnice. Ne, to ni ženska ali celo ljubezenski interes cesarja, temveč neodvisno mesto, ki bi ga vsak cesar rad (neuspešno) vključil v cesarstvo. Za zaključek nam postreže še z družinskim slavjem ene od plemiških družin.

Omenil sem, da je za branje potrebna določena doza potrpežljivosti. Dogajanje poteka silno počasi, pravzaprav v zelo meditativnem ritmu. Avtorju je treba priznati bogat jezik, ki ublaži potovanje med opisi sveta. Dialogov je komaj za vzorec. Kdor ima rad počasno dogajanje z obiljem sprotnega spoznavanja zanimivosti fantazijskega sveta, bo užival. Saj nas tudi G. R. R. Martin v svoji sagi Pesmi ledu in ognja pelje skozi dolge pasaže (strani) opisovanja sveta, ljudi ipd. Ljubitelji tekočega dogajanja boste morali izkazati določeno dozo potrpljenja, da se prebijete do zadnje strani. Avtor je prvi knjigi sage namenil vlogo nekakšnega uvoda v svoj fantazijski svet. Če ima Tolkienov Gospodar prstanov svoj Silmarillion, je uvod v Evkliptijo ravno ta uvodna knjiga.

Vseeno bi si zaželeli, da bi zanimive značilnosti sveta zbral v konkretnem dodatku in ga opremil z osnovnim zemljevidom, da bi bralci dobili prostorski uvid v kraj(e) dogajanja. Saj veste – slika pove več kot tisoč besed.

Skratka, naj Domen pohiti z izdajo nadaljevanja ...

Pričakujemo, da bo dogajanje dvignil v višjo prestavo.


Še nekaj čisto tehničnih podatkov o knjigi:

Mehka vezava,

13,5 x 22,5 cm,

253 strani,

ISBN: 9789619493106,

Založba: Ilonika, Domen Mezeg S.P.

Redna cena: 19 €

Svoj izvod knjige lahko naročite na spletni strani Vse knjige.


Bojan Ekselenski



Komentarji