Supernova: Razpis za 3. Fanfest - Ulrik II Celjski je preživel

Bitka pri Beogradu, 1456

Pri literarni reviji za znanstvenofantastično in fantazijsko književnost Supernova so v sklopu 3. Slovenskega festivala fantazijske književnosti pripravili literarni natečaj naslovljen "Ulrik II Celjski je preživel." Letošnji natečaj tako vabi k pisanju zgodb v žanru alternativne zgodovine, ki raziskujejo kako bi se lahko zgodovina razpletal drugače, če bi zadnji od grofov Celjskih preživel nesrečni atentat v Beogradu.

Za 3. Slovenski festival fantazijske književnosti vam postavljamo nov izziv. Že naslov teme vse pove. Napišite zgodbo ali pesem, kjer Ulrik II. Celjski preživi znameniti atentat v Beogradu - in zgodovina se obrne drugače. Bodite izvirni, presenetite nas s svojo domišljijo. Naj steče alternativna zgodovina ...

Pogoj za sodelovanje:
- Kratka zgodba ali poezija mora vsebovati elemente fantastičnega.
- Obseg do 3500 besed (21.000 znaov s presledki)
- Rok pošiljanja: 1.7.2019

~~~

Nekaj o umoru zadnjega Celjana

Ulrik II Celjski

S svojimi političnimi težnjami in krepitvijo položaja so Celjani na Ogrskem trčili ob Hunyadije, saj so jim načenjali dotedanji vpliv in moč. Postavitev Ulrika II. za kraljevega namestnika na Ogrskem je dala sinovoma Jánosa Hunyadija (Ladislavu in Matiji Korvinu) povod, da sta organizirala zaroto proti Celjanu.

Ladislav se je čutil zelo užaljenega. Vrnil se je v Beograd, da pripravi vse potrebno za sprejem kralja in Ulrika, ki sta se tudi napotila tja z vojsko. Posadka v Beogradu je bila čisto ogrska in Hunyadovcem zvesto vdana, poveljeval pa ji je Ladislavov stric po materini strani Mihael Silagji. Takoj po Ladislavovem povratku se je menda Silagjiju porodila misel, da bi Ulrika ubili.

Zaroto so v Beogradu opazili tudi nekateri Ulrikovi prijatelji. Svetovali so mu, naj ne hodi v Beograd, med njimi tudi kaloški nadškof Rajnhold Razgon. Ulrik je v mesto poslal svojega svetovalca Friderika Lambergarja z naročilom, da se prepriča glede nevarnosti. Lambergar se je vrnil, vendar ni opazil ničesar sumljivega. Urlik se je tako z mladim kraljem Ladislavom in nemškimi ter češkimi četami napotil proti Beogradu. V novembru 1456 se je pri Beogradu zbrala krščanska vojska, da bi preprečila turški vojski prodiranje globlje v Evropo.

Ulrik II. je prispel v Beograd. 8. novembra je vsa vojska je brez ovir iz Zemuna prišla v Beograd. V trdnjavo pa ni mogla, saj jo je pri vhodu pričakoval Hunyadi. Ko sta prek mostu vstopila kralj Ladislav in Urlik z majhnim spremstvom, so ga dvignili in zaprli vrata. Hunyadi je menda zvečer prišel h kralju in Ulriku ter ju tolažil in se jima laskal. Urlik ni mogel spati in žal mu je bilo, da se je dal speljati v trdnjavo. Ker je slutil najhujše, si je že ponoči oblekel železno srajco. Ni pa hotel odditi z nekim Ogrom, ki se je ponudil, da ga reši, saj ni hotel zapustiti svojega kralja.

Mladi kralj Ladislav Posmrtni in Ulrik II Celjski (Szekely, 1870)

Zjutraj sta bila kralj in Ulrik zgodaj pri maši. V cerkev je prišel Hunyadijev človek in pozval Ulrika, naj gre k njegovemu gospodarju na pomemben pogovor. Ulrik je ostal do konca maše in se nato odzval pozivu. Pri Hunydiju je bilo več ogrskih gospodov, tako Silagji, Ladislav Kanižaj in drugi. Ko je vstopil, mu je Hunyadi začel očitati sovražno postopanje do njegovega očeta in do njega samega. Spraševal ga je ali nima doma dovolj posestev in zakaj jih išče še na Ogrskem.

Ulrik je odgovoril, da mu dela krivico, saj je prišel samo opravit službo za svojega kralja in krščansko vero. Tu so Celjana zahrbtno umorili. Prvi je potegnil orožje Hunyadi. Ulrik se je branil z mečem. Ranil je Hunyadija po roki in glavi in Silagjija po rami. Ulriku so ranili noge, ga pobili in po Celjski kroniki na mizi obglavili. Prišli so mu pomagati nekateri njegovi spremljevalci, med njimi krbavski knez Gregor Kurjaković in šestnajstletni Kepler, vendar mu niso mogli pomagati in so si sami komaj rešili življenje.

Slovo Ladislava Hunyadija (Benczur 1866)

Ogri so preostalemu spremstvu zaplenili vse orožje in imetje. Tudi kralj Ladislav je bil v nevarnosti, vendar si ga zarotniki niso upali umoriti. Ko je vojska v mestu zvedela za te dogodke, je hotela napasti trdnjavo. Kralj Ladislav je ukazal, naj miruje in je čete pod vodstvom Viljema Lichtensteinskega celo poslal domov. Ko je prišel v Budim, je dal Hunyadija ubiti, njegovega mlajšega brata Matijo pa je vrgel v ječo.

Ulrikovo telo je nekaj dni ležalo v zemunski trdnjavi. Njegovo truplo so morali Ogri izročiti vojski. Položili so ga v krsto in prepeljali v Celje, kjer ga je sprejela kneginja Katarina in gospodje, vitezi, hlapci in služabniki. V minoritski cerkvi so ga položili v grobnico. Po tridesetem dnevu so imeli pogrebno svečanost.

Z umorom Ulrika II. Celjskega v Beogradu je celjska rodbina izgubila zadnjega moškega člana in celjsko posest so po krajši vojni za dediščino prevzeli Habsburžani.


Uredništvi ZF in Supernove