Literarno ustvarjanje kot skupinsko delo

Pisec ne pozna lepšega občutka od tega, da dokončna svojo pripoved, se zadovoljno nasloni nazaj in se nasmiha ob misli, da je spisal pravo mojstrovino. Nato pa se avtor opomni, da ima zamegljen pogled. Da svoje zgodbe preprosto ne more videti s treznimi očmi. Da bi to dosegel, bi jo moral za določen čas dati na stran. Lahko pa jo sooči z bralcem, urejevalcem, lektorjem in urednikom.

Kot v svojemu članku O lovljenju Froda opozarja Tomaž Kozamernik, se dandanes v tujini avtorstvo fantazijskih del vse bolj razceplja, prihaja namreč do vse številčnejšega sodelovanja testnih bralcev in urejevalcev besedil, še preden po tekstu posežejo lektorske in uredniške roke. Geroge R. R. Martin je že pred leti priznal, da mu pri ohranjanju koherentnosti zgodbe pomagata ustanovitelja spletnega portala Westeros.org, Steven Erikson je fantazijski svet svoje sage ustvaril skupaj s prijateljjem Ianom Cameronom Esselmontom za namene igranja namiznice Dungeons & Dragons, Dmitry Glukhovsky pa je postapokaliptični roman Metro 2033 dokončal kar s predlogom obiskovalcev svojega bloga, kjer je sproti objavljal poglavja. Joe Abercrombie je svoje knjige posvetil bratom, “katerih oči so suhe od branja, katerih roke so utrejene od podpiranja, katerih glasovi so hripavi od posvetov, …”

Potrebi po skupinskemu delu pri ustvarjanju fantazijskih del seveda botruje dejstvo, da gre po navadi za precej obsežna dela - in svetove s samosvojimi zakoni narave, običaji, itd. Vsi ti podatki lahko postanejo preveč za enega samega avtorja. A tudi pri kratkih zgodbah prežijo na pisca (še predvsem manj izkušenega) precej zahrbtne pasti nedoslednosti, nejasnosti in nepretočnost besedila.

Tem pastem se lahko nauči izogniti zgolj na en način - z vajo, vajo in vajo (ki pa je lahko zelo zabavna: Znanstvena fantastika kot peskovnik domišljije). Da pa ni obsojen na meje tega, kar lahko sam opazi, je dobro, da si omisli testnega bralca (ali več). Sam imam na primer dva obvezna testna bralca: Ivana (bolj podkovana polovica tega portala) in sestro. Zraven tega pa je Ivan postal tudi moj stalni urejevalec (editor) - in obratno.

Da bi se spodbudila k stalnemu ustvarjanju, je Ivan pred leti predlagal “pisateljske izzive”, kar pomeni, da sva si dolgo obdobje vsak teden zadala nalogo (npr. napisati zgodbo o možu, ki odkrije svoje supermoči, napisati nadnaravno grozljivko, itd.) in na koncu tedna drug drugemu skritizirala zgodbe. Začelo se je dovolj preprosto, drug drugemu sva določila pet naključno izbranih besed, ki jih je drugi moral uporabiti v svoji zgodbi. To je bila vaja, s katero sva postopno pilila svoje sposobnosti pripovedovanja, prav tako pa utrdila pomembne navade pisanja.

Verjamem, da vsak pisec potrebuje nekaj takega. Časi, ko so kvalitetna dela nastajala v osamljenih sobicah samotarskih avtorjev, so mimo. Vse večja konkurenca in specializiranost trga avtorje vabita k sodelovanju, k nenehnemu izmenjevanu idej in piljenju sloga.

Temu se vse večji pomen daje tudi v Sloveniji. Po Ljubljani vihrajo “klubi kreativnega pisanja”, Javni sklad za kulturne dejavnosti pa redno razpisuje več-dnevne literarne delavnice. Tam se medsebojno izmenjavanje stikov sodelujočih piscev vztrajno vzpodbuja. Mnogo ljudi se na takšne dogodke prijavi z željo, da bi si našli tesnih bralcev in urejevalcev besedil, katerim bi tudi vrnili enako uslugo.

V tem oziru so tudi pomembni literarni natečaji, ki piscu predstavljajo pomembno preizkušnjo in možnost družbenega udejstvovanja. Še posebej so pomembni, če žirija poda konkretne povratne informacije. Sami smo v ta namen objavili razpis, kjer sprejemamo in s svojimi mnenji komentiramo zapise vas, bralcev portala. Mnenja štejejo. Več kot jih je, bolje je. Večji, kot je bazen idej in predlogov, večja je možnost za uspešen preboj vaših zapisov (sicer pa glejte, da bazen odraža vašo ciljno skupino. Predlogi stare mame morda vaši postapokaliptični zgodbi pretirano ne bodo koristili, po drugi strani lahko njene življenske izkušnje vaši zgodbi dajo dodatno globino).

In ne pozabite na vejice.

Tako kot drugi mediji (film, glasba, …) se tudi literarno ustvarjanje vse bolj prerašča v skupinsko delo.


Aljoša