Znanstvena fantastika: Kaj je alternativna zgodovina?


Vprašanje “Kaj, če bi bilo drugače?” že dolgo buri duhove nadobudnih pisateljev, samosvojih umetnikov in vsakogar s vsaj malo domišljije. Alternativna zgodovina je pripovedni znanstvenofantastični podžanr, ki vzame nam dobro poznani svet in njegove logične zakonitosti, vendar oblikuje drugačno razvojno linijo določenih dogodkov.

Avtor spremeni kretnice preteklosti in pošlje tok zgodovine v nepredvidljive rokave. To se lahko navezuje na usodo pomembnih oseb; kaj če bi zadnji rimski cesar Romul Avgust preživel padec Rima? Lahko pa je govora o prelomu na mestu pomembnih zgodovinskih ločnic, ki se obrnejo drugače, kot vemo iz zgodovinskih učbenikov.

Priljubljena zgodbovna nit na to temo je že dolgo zmaga nacistov v drugi svetovni vojni. Sicer je že v šestdesetih letih Philip K. Dick v delu Človek v visokem dvorcu pisal o različici zgodovine, kjer si Japonska in Nemčija razdelita ZDA. Omenjena knjiga je tudi navdihnila že tri sezone Amazonove serije The Man in the High Castle. V nastajanju pa je tudi HBO-jeva serija, ki za premiso vzame zmago konfederatov v ameriški državljanski vojni.



V naših krajih je tudi dobro poznan detektivski roman o alternativnih šestdesetih v nacistični Nemčiji, imenovan Veliki rajh 1964 Roberta Harrisa.

Konceptu izmišljene zgodovine se z odprtimi rokami približajo tudi v videoigrah, saj razvijalci vedno znova iščejo načine, kako naciste vtakniti v streljačine na nasprotno stran puške. Znan primer je recimo Wolfenstein: The New Order (2014) ali pa nenazadnje tudi nacistični zombiji v Call of Duty: WWII.

Spekuliranje o spremembah preteklosti ima že dolgo brado in za najzgodnjejši primer lahko vzamemo delo Ab urbe condita rimskega zgodovinarja Livija iz 1. stoletja pr. Kr., v katerem prežvekuje vprašanje, kakšna bi bila podoba rimskega imperija, če bi se Aleksander Veliki namesto pohoda v Perzijo obrnil na zahod.

Call of Duty: WWII
V modernem času so se ideje o nadomestnih zgodovinah pričele razvijati skupaj z začetkom znanstvene fantastike v 19. st. in “dedkom” sci-fi literature, Julesom Vernom. Leta 1836 je francoski pisatelj Louis Geoffroy napisal roman Napoleon in zavojevanje sveta, kjer je razmišljal o dogodkih po Napoleonovem domišljiskem uspehu v Rusiji.

Potovanje skozi čas in alternativna zgodovina pogosto hodita z roko v roki, gre za trop, ki ga je populariziral film Nazaj v prihodnost (1985). Ta se ukvarja z vprašanjem, kako lahko partikularni dogodki vplivajo na prihodnost in v kolikšni meri lahko posameznik spremeni proces svetovne zgodovine.

Med bolj znanimi avtorji alternativne zgodovine je vredno omeniti Harryja Turtledovea, ki se ga je prijel naziv “mojster alternativne zgodovine”.



Znan je po oblikovanju zgodovinskih scenarijev, v katerih med drugim Bizantinsko cesarstvo preživi do modernih časov, španska armada premaga Angleže in zatre anglicizem ter napad nezemljanov sredi druge svetovne vojne.

V žanr pa ne gre mešati pripovedi o spekulativni prihodnosti ali poskusov napovedi prihodnjih dogodkov na postavkah sedanjosti kot sta 1984 Georga Orwella in Krasni novi svet Aldousa Huxleyja.

“Kaj če bi bilo drugače?” ostaja vprašanje, ki gotovo zaposluje domišljijo, podaja vpogled na storjene napake in preigrava možnosti drugačnega početja. A ravno tako kaže na negotovost in bežnost toka zgodovine, ki se na prvi pogled lahko zdi zakoličen v svojih poteh.


Komentarji

Oseba Boki sporoča …
Najprej naj pohvalim članek.
Zanimiv je tudi Tim Powers s svojo Anubisova vrata (obstaja hrvaški prevod). V vseh delih, posvečenih alternativni zgodovini obstaja t.i. točka preloma, to je trenutek, ko gre literarno opisana alternativna zgodovina svojo pot. Lahko pa je tudi alternativni svet z alternativno zgodovino, z lastno točko preloma, ki pozna zgodovinske osebnosti naše zgodovine, a so v alternativi v drugačnih okoliščinah. Veliki rajh 1964 priporočam za branje. Imajo jo v vsaki spodobni knjižnici. V Supernovi 4 je članek prof. Živkovića o igrah s časom (kronomantika).