Andrej Ivanuša: "Sam zagovarjam, da moramo slovenske avtorice in avtorji pisati v slovenščini"

Andrej Ivanuša, prejemnik nagrade HUDI MAČEK 2019, 1.Grossmannov festival fantazije in stripa, Ormož - za življenjsko delo v žanru znanstvene fantastike in fantazije. To je najvišja slovenska nagrada za področje ZF&F.

Andrej Ivanuša je do sedaj napisal in izdal štiri otroške pustolovske zgodbe s skupnim naslovom „Čudovita potovanja zajca Rona (sever, jug, zahod in vzhod)“ in dva mladinska znanstveno fantastična romana z naslovoma „Rheia in Svetodrev“, fantazijsko epsko pesnitev „Vilindar“ na osnovi slovenske mitologije in zbirko dvaindvajsetih spekulativnih zgodb „Na robu sveta“. Nekatere od zgodb v tej zbirki so izšle tudi v reviji Življenje in tehnika (ISSN ‎0514-017X). Je avtor treh priročnikov „Čar filatelije“ (prvi slovesnki filatelistični priročnik), „Kaj moram vedeti o osebnem računalniku“ in „Pravila za igro s kartami Remi (Rummy)“. Ravno tako je objavil prispevek – poglavje „Poštne znamke na ozemlju Slovenije“ v monografiji Pošta na slovenskih tleh.

Ivanušine zgodbe so izšle v hrvaškem jeziku v zbirki zgodb Festivala fantastične književnosti FFK (2012, 2013), Pazin, Hrvaška; v srbskem jeziku v fanzinu SF Portal (2014, 2015) in v zbirki Antologija regia fantastica (2016, 2017, 2018, 2019), ki ju izdaja SCI&FI Udruženje fanovi naučne fantastike Beograd, Srbija in v angleškem jeziku v fanzinu Jashubeg en Jered, english edition, ki ga je izdalo društvo Zvezdni prah za evropsko SF&F konvencijo Eurocon, Zagreb 2012.

1. Kako bi nekomu, ki za to prvič sliši, predstavili znanstveno fantastiko in fantazijo (v nadaljevanju ZF&F)?

Dejal bi, da je to ena izmed literarnih zvrsti, ki razvija in krepi našo domišljijo in inovativnost. Ob tem je zabavna in na najboljši možni način razgalja slabosti in neumnosti človeške vrste, družbe in civilizacije. Ob tem prikazuje, kaj bi bilo potrebno narediti, da se izognemo neumnostim. Pa še dobro in napeto branje je.

2. Kaj vas je navdušilo nad ZF&F? Kaj jo loči od ostalih pripovednih zvrsti?

V zgodnjem otroštvu, še preden sem šel v šolo, sem dobil slikanico Milivoja Matošeca z naslovom Neubogljivi robot. Zgodba me je zelo pritegnila. Prav tako sem imel za v posteljo gumijasto figuro potapljača, ki sem ga imenoval astronavt. V tistem času smo bili na morju in od tam mi je ostalo v spominu neverjetno število zvezd na nočnem nebu, saj še niso imeli elektrike za razsvetljavo. Zanimalo me je, zakaj jih je toliko? Ob tem sem si začel postavljati še druga vprašanja, ki so me pripeljala do fantastičnih in znanstveno fantastičnih zgodb.

Prav takrat je bila na vrhuncu tudi vesoljska tekma med ZDA in SSSR (socialistično Sovjetsko zvezo - Rusijo). Ko sem bil star tri leta, je v vesolje poletel prvi človek, Jurij Aleksejevič Gagarin. Ko je Neil Armstrong stopil na Luno, pa sem bil star enajst let. Vse to je zelo razvnemalo mojo domišljijo in takrat sem pričel iskati knjige z znanstveno fantastično tematiko.

ZF&F je vedno bila postavljena v nekakšen literarni in filmski geto. V resnici pripoveduje o človeški družbi. Razlika je le ta, da v fantaziji obravnava naše strahove pred neznanim, skrivnostnim, magičnim; znanstvena fantastika pa skuša opozoriti na nevarnosti v razvoju človeške družbe skozi prizmo novosti in odkritij.

3. Bi izpostavili kakšno delo (knjigo, kratko zgodbo, film), ki še prav posebej odseva kvalitete, ki ste jih našteli zgoraj?

Vsekakor naštete elemente najbolje pokriva ameriški pisatelj Frank Herbert z njegovim romanom "Peščeni planet", ki je bil napisan in izdan leta 1965, v slovenščino pa smo ga prevedli šele leta 2018. Na ključno delo svetovne literature smo čakali neverjetnih 53 let.

4. Imate morda sami kakšno podzvrst ZF&F, ki vam je še posebej pri srcu? Najljubši avtor?

Rad berem vse zvrsti ZF&F, morda malo manj sodobne vampirščine, saj večinoma ne dosegajo dovolj literarne kvalitete. Raje imam knjige kakor filme, čeprav so tudi tukaj dela, ki so mi pri srcu. Vsekakor je zame največja mojstrica Ursula K. Le Guin, ki je po mojem mnenju tako močna avtorica, da poseka vse njene moške sovrstnike. Zelo zanimiva je njena knjiga The Word for World is Forest (Beseda za svet je Gozd). Iz te knjige je kradel zamisli tudi scenarist filma Avatar. Iz prostorov bivše Jugoslavije je največji mojster Zoran Živkovič, srbski pisatelj iz Beograda. Njegove zgodbe so nadrealistične in s presenetljivimi obrati. Je eden največjih svetovnih literatov, ki še vedno ni dobil mesta, ki mu pripada. Napisal je več kakor 22 romanov, ki so prevedeni v 20 svetovnih jezikov v 23 državah. Njegov kratki roman Knjižara (Knjižnica) je dobila nagrado World Fantasy Award 2003. Pri nas pa je vsekakor »prvi« Vid Pečjak s knjigo "Drejček in trije marsovčki", še posebej, ko je govora o literaturi za mlajše bralce.

5. V katerem jeziku berete največ ZF&F? Kakšni so razlogi?

Knjige berem v slovenščini, srbo-hrvaščini in angleščini. Ne morem izpostaviti v katerem jeziku največ. Če je kaj prevedeno v slovenščino, je ta jezik moja prva izbira. Seveda potem berem angleško verzijo, da vidim, kako je prevajalec opravil svojo nalogo. Če česa ni mogoče najti v slovenščini, berem srbsko-hrvaški prevod in seveda potem še angleški original ali prevod, če je original v kakšnem drugem jeziku.

Bojaan Ekselenski, Zoran Živković, Tihomir Jovanović - Tika, Andrej Ivanuša, Aljoša Toplak

Tukaj bi omenil knjigo Douglasa Adamsa "Štoparski vodnik po Galaksiji", ki jo je v slovenščino mojstrsko prevedel Alojz Kodre. Ko primerjam slovensko verzijo z originalom, je moja ocena, da je prevod bolj smešen in satiričen od originala.

6. Tukaj vas predstavljamo kot domačega literata, ki se ukvarja z ZF&F. Prav tako ste ustanovitelj kulturnega društva za ZF&F Zvezdni prah. Kakšno se vam zdi stanje literarnega okolja za ZF&F v Sloveniji? 

Tovrstno literaturo vsi porivajo v nekakšen geto. To sploh ni »resna« literatura, menda so to »pravljice za mladino«. Najboljši primer je epska fantazijska serija Vitezi & Čarovniki Bojana Ekselenskega, ki jo v knjižnicah redno uvrščajo na police s pravljično literaturo za mlajše bralce, čeprav govori o stvareh za katere potrebujemo določene življenjske izkušnje (pijančevanje, uživanje drog, nasilje, spolnost in seks). Tudi šolski sistem ne spodbuja branja in pisanja o fantazijskih svetovih ali o bodočnosti. Vsekakor pisec ZF&F ni »resen« pisatelj in ne more postati član Društva slovenskih pisateljev.

Preberite še: Andrej Ivanuša: Diplomat - Lev

Vse to je bil razlog, da smo štirje somišljeniki (dve avtorici in dva avtorja) leta 2011 ustanovili društvo avtorjev spekulativnih umetnosti Zvezdni prah. Pod pojmom »spekulativno« razumemo znanstveno fantastiko, fantazijo, domišljijske grozljivke, ipd.

Se pa stvari počasi izboljšujejo, saj smo dobili sedaj več možnosti za predstavitev tega področja. Avtorji in avtorice se lahko predstavijo v spekulativni reviji Supernova, ki jo izdaja Celjsko literarno društvo. Naše društvo izdaja internetni fanzin Jašubeg en Jered – novice iz Drugotnosti. Občasno izdamo knjigo, zbirko zgodb. Doslej sta izšle dve: Zvezdni prah 2012 in Druga galaksija. Prav tako Celjsko literarno društvo vsako leto v mesecu septembru izvede Fanfest, druženje avtorjev ZF&F. Letošnje je bilo tretje po vrsti. Smo tudi dobrodošli gostje na festivalih: Na meji nevidnega v Ljubljani, Meteorita na Jesenicah, na Grossmannovem festivalu grozljivk in vina v Ljutomeru, na Grossmannovem festivalu fantazije in stripa v Ormožu in še kje. Pa tudi portal Znanstvena fantastika dobro pripomore k predstavitvi »pravljic za mladino«.

7. Kako se lahko pisec na področju ZF&F udejstvuje? Kakšen bi bil vaš nasvet mladim piscem ZF&F?

Mlademu avtorju lahko svetujem le naj piše, piše in znova piše. Potem se naj ojunači in pošlje svojo zgodbo v objavo. Naj ga prvi neuspeh ne potre, temveč mu naj da nove moči za naprej. Sam zagovarjam, da moramo slovenske avtorice in avtorji pisati v slovenščini. To je jezik, ki ga najbolje obvladamo (nisem rekel »mojstrsko«, saj to pride le z vajo). V zadnjem času mi mnogi pravijo, da bodo pisali kar v angleščini, ker bodo doživeli izdajo zgodbe prej. A se krepko motijo! Od vse v angleško govorečih deželah izdane literature je 99% domačih avtorjev, iz vsega sveta (torej iz vseh preostalih več kakor 200 jezikov) pa je prevedeno ali objavljeno komaj 1%. Kako se prebiti skozi to goro domačih avtorjev? Še posebej ob slabi angleščini, ki ni materni jezik avtorja.

8. Tako v svojih zgodbah kot tudi npr. eseju, ki ste ga objavili na našemu portalu, izkazujete izredno zanimanje za konstruiranje novih, fantazijskih jezikov. Kaj je po vašem mnenju vloga in lepota umetnih jezikov v fikciji?

Umetni jeziki, tujski ali alienski jeziki, itd. so zanimiv miselni eksperiment in odlično lahko popestrijo zgodbo. Sam uživam, ko v slovenščini konstruiram nove besede za nove pojme ali pa iščem stare slovenske besede za stvari in jim tako dajem nov pomen. Na primer, v mojem romanu Svetodrev, ki se dogaja na planetu trispolnih kuščarjev - Drakarjev, sem si izmislil ali dodal drug pomen več kako osemdesetim besedam in pojmom.

Verjamem, da samo tisto, kar vidiš, tudi obstaja. Če nekaj obstaja, se moraš s tem spoznati ali to proučiti. Če kaj spoznaš, daš temu tudi ime. Po slovenski mitologiji pa je vse, kar ima ime, na začetku časa ustvaril vrhovni bog Svetovid. Ta je o vsem sanjal in ko se je zbudil, so iz njegovih oči zletele zvezde in vse kar obstaja v tem Vesolju. Torej je Sve (vse) – To – (U)vid(el).

Lepo se vam zahvaljujemo, da ste si vzeli čas in se pogovorili z nami. Bi si še kaj želeli sporočiti našemu bralstvu?

Berite in uživajte v prebranem. Postavite tiste nemogoče naprave, ki sem jim dal ime »vedina«, v kot in vzemite knjigo v roke. Vedina je namreč ve-čnamenska di-gitalna na-prava, ki vse vidi in vse ve. Knjiga je zares neskončno bolj zabavna in poučna ter zelo skrajša čas.


Za portal se je z avtorjem pogovoril Aljoša.