10. pisateljski izziv: JUNAŠTVO

Perseus vs. the Kraken, VegasMike

Pisanje je tako kot vse ostalo sposobnost, ki se lahko izboljša samo z vajo. Vaja dela mojstra, pravi pregovor. K sodelovanju ste vabljeni vsi, "končni" izdelek pa lahko brez zadržkov objavite v komentarjih pod to objavo. Vse zgodbe, ki bodo prispele pravočasno in izpolnjevale navedene kriterije, bomo objavili v samostojni objavi.

Tema 10. pisateljskega izziva je: JUNAŠTVO

Kratka zgodba mora biti dolžine od 250 do 500 besed.

Časa za oddajo imate do vključno nedelje, 19. aprila 2020.

Žanrsko je lahko zgodba znanstvena fantastika, fantazija, nadnaravna grozljivka ali katerikoli podžanr omenjene trojice.

V zgodbi morate obvezno uporabiti 5 določenih besed.

Vaše besede tokrat so: trn, predlog, tiger, uloviti, zardeti
Preberite še: [Film] Guardsman - Richard Boylan
Kratko zgodbo objavite v komentarjih pod to novico. Vse pravočasno oddane zgodbe, ki bodo izpolnjevale navedene kriterije bodo zbrane v skupni objavi naslednji teden.


Ivan

Komentarji

Oseba Aljoša Toplak sporoča …
Megla se je oblikovala v tigra.

"To ni fer," je rekel gladiator in se uprl na kolena. Zadihano je opazoval, kako je podoba zverine postajala vse bolj prepričljiva. "Raztrgal nas bo na koščke."

"Dokaži se," je rekel glas iz neba.

Gladiator je pljunil čez ramo in si popravil svetlečo čelado. Vzravnal se je in se s potnimi rokami še bolj trdno oprijel bojne sekire. "Zagotavljam vam, fantje. Vsi bomo umrli." Ozrl se je. "Fantje?"

Za seboj ni imel nikogar.

Tiger je zarenčal in gladiator se mu je v nemudoma posvetil. "Pridna žvalca," je rekel, ko sta krožila drug okoli drugega. "Saj si pridna, ne?" Požrl je slino. "Gospod," je rekel z drugačnim glasom, "kje so vsi?"

"Odjavili so se," je rekel glas iz neba.

"Se lahko tudi midva odjaviva?"

Glas ni odgovoril.

"Kaj pravite na ta predlog? Naravne zveri so mi trn v peti, dobro veste!"

"Ne boš umrl," je rekel glas.

Tiger je zarenčal in se pripravil na skok.

"Sedaj nama ni treba uloviti tigra," je rekel gladiator in kar zardel. "Ta pustolovščina se odklene šele čez dve stopnji! Ste res pripravljeni tvegati vse toč-"

"Utišaj," je rekel glas iz neba.

Gladiator je zaprl usta in se osredotočil na tigra. Potežkal je bojno sekiro in priprl oči, zaznavni svet se je reduciral na goli ples tigrovih stegen, na elektriko, ki je krožila po tigrovim mišičevjem, na ostre zobe, ki so se stegovali bliže in bliže.

Še preden je tiger planil proti njemu, je gladiator začutil blag veter, ki mu je napolnil kosti in mišice napihnil s silo, ki se je sprožila kot udarec sekire po tigrovih čekanih.

Začel se je boj in gladiator je lahko zgolj zaupal sapi v svojih kosteh.
Oseba jane1985 sporoča …
JUNAŠTVO

Paul se je usedel pred hologram ogledala v salonu na petnajsti ulici. Počutil se je kot da bi se usedel na trn ki ga bo nemogoče odstraniti. Imel je srečo, salon je bil čisto prazen. Preden je vstopil je potegnil neka dima iz najnovejšega Rx uparjevalnika. V reklami so zatrjevali da naj bi petkrat močneje hromil možganske sinapse od prejšnjega modela. Paul je v to podvomil ko so se mu zopet začele potiti dlani. Nenadoma se je spomnil na junaka Samsona in si zaželel njegovih las. V ogledalu pred njim se je zrcalila podoba moškega srednjih let z nekaj gubami in golo parietalo. Z roko je segel v srajčni žep in otipal če sta karti še tam. Vonj parfuma je zaplaval po zraku, Paul je še zadnjič popravil ovratnik in skušal pogoltniti slino ki pa je ni bilo.

Po keramičnih ploščicah so zagrmele hitre petke. Par dolgih nog se je elegantno zibal v bokih. »Zdravo Paulie!« je vzkliknila sintetična manekina medtem pa je nekoliko zvišala salonski stol in Paulu začela razčesavati lase. »In kaj želi danes moja najljubša stranka?« Roki mu je položila na ramena in ga s pogledom ujela na ogledalu.
»Em, Nan dajva kar po starem.« je nerodno odvrnil Paul. »Št. 72 bom… pa probaj malce skriti tisto puščo sredi glave.«
»Ok Paulie, št. 72 z dodatkom prihaja!« Manekina je z roke stresla oprtnik in z njim pokrila Paula. Na vratu je škrtnila varnostna zaponka.
»Danes smo pa nekam napeti. Paulie povej, kaj te muči, saj sem samo jaz - dobra stara automata Nance!
Paul je zardel do ušes, pomislil je da ga je izdal vonj po Rx pari. »Ah nič posebnega ni. Daj Nan, raje mi preberi današnje novice.«
»Dobiš Paulie! Takoj si jih naložim.« Manekina je za kratko otrpnila in nekajkrat zamežikala z orjaškima trepalnicama. Zopet je začela striči, zraven pa je deklamirala jutranje vesti. Paul se je malce sprostil, kupil si je še nekaj dragocenih minut.

»Tako, pa sva - lepa in nova! Tole bo 15 solarjev.« Nancy je ugasnila laserske škarje in jih pričela čistiti.
Paul je še vedno sedel na stolu in živčno zvijal prste. »Hej Nan, si že kdaj videla tigra?«
»Tigra? Kaj je to tiger?«
»Neka krvoločna zver, uspeli so jo klonirati. Nocoj jo bodo pokazali prvič. Bi šla? Imam dve karti.«
»Paulie saj veš da kombinat strogo prepoveduje kakršne koli stike med avtomatoni in ljudmi. Če naju ulovijo...«
»Pozabi Nan, bil je samo predlog… neumen predlog!« Paul se je zavihtel iz stola in jezno pograbil suknjič, hotel je čimprej zapustiti salon. Rabil je paro, polna pljuča dima ki mu bo odplaknil občutek sramu. Že je zgrabil kljuko….
»Paulie zključim ob 8-ih, pridi takrat. Če nisem tu si zadaj polnim baterije. In Paulie, ...znebi se tiste dimne pištole, počasi postajaš siv.«
»Obljubim Nan!«

Na ulico stopi droben možic. Veter mu mrši novo frizuro, a njemu je vseeno. Počuti se junaško.