Zemljomor ali Geocid (3/5): Osnovni podatki za uničenje Zemlje

Zemljomor ali Geocid (1/5): Argumenti za in proti uničenju Zemlje
Zemljomor ali Geocid (2/5): Spoznaj sovražnika

Za sesutje modrega planeta v vsakem primeru potrebujemo določeno količino energije. Njena količina je odvisna od uporabljene metode in še od nekaterih drugih elementov. Je pa nesporno dejstvo, da je Zemljo težje razdejati, kot ste si mogoče predstavljali. Nikar ne nasedajte poceni trikom iz znanstveno fantastičnih filmov! Filmarji nimajo pojma!

Na primer, alienski ali izvenzemeljski osvajalci grozijo z razstrelitvijo Zemlje. Slišali ste zagotovo o določenih ljudeh, ki razlagajo, kako bi človeštvo samo uničilo planet z atomsko vojno, ali da ga bomo razbili, če bomo posekali ves deževni gozd, ali vse skupaj zasvinjali s težkimi kovinami, ipd. Oprostite, ti-le so vsi po vrsti bedaki, a-ma-ter-ji!

Zemlja je narejena tako, da traja. Za seboj ima že 4 in pol milijarde let življenja in je težka več kakor 5,9742 x 1024 kg ter sestavljena v glavnem iz železa in drugih težkih kovin. A se sploh zavedate koliko meteoritov je že treščilo vanjo? Na začetku njenega obstoja je vanjo trčil planet velikosti Marsa, pa jo je samo malo odkrhnil, da se je izoblikovala Luna. Torej, destruktivni moj manijak, nikar si ne mislite, da je to lahka in enostavna zadeva.

Preberite še: Ivan Šokić: Konec sveta

Ne prihajajte mi z varovanjem okolja. Tukaj ne govorimo o regresiji civilizacije, ne govorimo o izbrisu človeštva, živalstva ali rastlinstva, temveč o brisanju celotne Zemlje iz Vesolja. Če ste se namenili narediti genocid človeštva, potem ne prebirate pravega članka. Če želite uničiti vse življenje na Zemlji, od najbolj preproste celice naprej, se morate za nasvete obrniti drugam. To sta dve relativno enostavni nalogi proti tej, ki jo obravnavamo. Govorimo namreč o razbitju Zemlje do zadnjega atoma.

Možen zemljomor – v Zemljo se zaleti manjši planet

Osnovne definicije in ducat domačih nalog

Ker je to znanstveno – tehnični dokument, je potrebno točno opredeliti naš cilj. Naš namen ni, da bi Zemljo spremenili v mali planet, v kopico meteoritov, asteroidov, kometov in podobne šare. Zemljo želimo popolnoma »umakniti« iz Vesolja.

Mednarodna Astronomska Zveza (International Astronomical Union, IAU) je na zadnjem kongresu natančno opredelila, kaj je planet. Pozor, definicija:

Planet je nebesno telo, ki pod 1) kroži okrog Sonca, ki ima pod 2) tolikšno maso, da njegova lastna gravitacija preseže druge nasprotne sile ter doseže hidrostatično ravnotežje v takšni meri, da se oblikuje kot (skoraj) okroglo telo, in še pod 3) da čisti prostor okrog svoje orbite.

Mali planet je nebesno telo, ki pod 1) kroži okrog Sonca, ki ima pod 2) tolikšno maso, da njegova lastna gravitacija preseže druge nasprotne sile ter doseže hidrostatično ravnotežje v takšni meri, da se oblikuje kot (skoraj) okroglo telo, in pod 3) ne čisti prostora svoje orbite in, pozor, pod 4) ni satelit večjega nebesnega telesa.

Prav, dopustimo v naši nalogi tudi, da spremenimo Zemljo v nekaj, kar ni okroglo in se ne more imenovati planet ali mali planet po zgornji strogi definiciji. Vse metode sem razvrstil po možnosti njihove izvedbe, pravzaprav po nekakšni težavnostni stopnji. Uporabil sem vse, ki jih sedanja teorija o življenju, vesolju in sploh vsem dopušča, pa tudi takšne, ki mejijo na čisto znanstveno fantastiko. A poudarek je na »znanstveno«!

Pri izvedbi posameznih preračunov so bili v uporabi naslednji elementi, konstante in formule:
razmerje med obodom kroga in njegovim premerom: π = 3.14159265...
gravitacijska konstanta: G = 6,67300 x 1011 m3/kg/s2
masa Zemlje: 5,9742 x 1024 kg
polmer Zemlje: 6.378 kilometrov
svetlobna hitrost: c = 299.792.458 m/s
Stefan-Boltzmannova konstanta: σ = 5,670400 x 10-8 kg/s3/K-4
Ubežna hitrost: ve = 2√(2GM/r); G = gravitacijska konstanta, M = masa zemlje,
r = polmer Zemlje
Orbitalna hitrost: vo = 2πr/T; T = perioda orbite (čas)
Zemeljski moment: Mz = M vo; M = masa Zemlje, vo = orbitalna hitrost
Kinetična energija: Ke = (1/2)M vo 2
Kotna hitrost: ω = 2π/t; t = perioda ene rotacije
Inercijski moment: Mi = (2/5)M r 2; M = masa, R = polmer
Kotni moment: Mk = Mi ω
Rotacijska kinetična energija: Er = (1/2)Mk 2
Gravitacijska potencialna energija: Eg = -GMm/r; G = gravitacijska konstanta,
M = masa objekta, ki vpliva s svojo gravitacijo, m = masa objekta, ki mu določamo gravitacijsko potencialno energijo, r = razdalja med njima
Gravitacijska energija privleka; Ep = (3/5)GM2/r; G = gravitacijska konstanta,
M = masa Zemlje, r = polmer Zemlje
Einsteinova enačba: E = m c2; E = energija, m = masa, c = svetlobna hitrost
Stefan- Boltzmanov zakon: P = σAT4; P = moč sevanja popolnega črnega telesa,
 = sevalna površina, T = temperatura te površine
(Podatki iz NASA in WIKIPEDIA, da WIKILEAKS niti ne omenjamo).

Andrej Ivanuša