Distopija je v slovenski književnosti relativno slabo zastopana zvrst. Po trditvah Wikipedije, naj bi jih v slovenskem jeziku skupaj z utopijami v zadnjih 250 letih nastalo okoli 15. Najnovejši dodatek seznamu pa predstavlja roman Jožeta Biščaka "Potovati z Orwellom", ki ga vsem ljubiteljem žanra toplo priporočam v branje.
Potovati z Orwellom je distopija, ki nam jo pripovedovalec imenovan Pavle predstavlja v obliki zgodb. Ko nam je na začetku knjige predstavljen Pavle, se ustvari vtis, da gre za dobrodušnega od starosti in dela zgaranega pijančka. Svoje zgodbice prodaja v enem od ljubljanskih lokalov, v zameno za kozarec vina.
Preberite še: Še vedno distopija?
Pavlove "zgodbice", so postavljene v Evropo leta 2049. Ne ravno daljna, a še vedno ne tako bližnja prihodnost. Ena za drugo prikazujejo evropsko družbo, ki je postala sama svoj največji sovražnik. Če v romanu Georga Orwella 1984 spremljamo tiranijo Partije s pomočjo tehnologije, je za tiranijo v Potovati z Orwellom odgovoren človek. Človek človeku volk, kakor je v svojem spisu De cive ponavljal angleški filozof Thomas Hobbes.
Vplivi Kafke, Orwella in Solženicina
Opisi dogajanja in prostorov so živi, liki pa dovolj prepričljivi, da si lahko v hipu ustvarimo sliko dogajanja. Na trenutke so opisi morda celo preveč morbidni, a glede na žanrsko umeščenost se je temu težko izogniti.
Skozi delo je zaslediti več različnih vplivov. Orwell je najbolj očiten. Nemogoče pa se je izogniti primerjavam s Procesom Franza Kafke, Otočjem Gulag Aleksandra Solženicina ali pa pred nekaj leti objavljeno antologijo distopičnih kratkih zgodb Forbidden Thoughts.
Zgodbice, ki spremljajo različne junake in njihove izkušnje z vladajočim sistemom v Biščakovem romanu so brez izjeme nesrečne. Protagonisti teh zgodb klavrno končajo, največ kar jim je dovoljeno je mučeniška smrt. To so protagonisti, ki še pomnijo svet kakršen je bil preden je zavladala norost, ljubijo svet v katerem živi bralec današnjega časa, a je za te ljudi iz leta 2049 že polpozabljena preteklost.
Zanimiv obrat
Kar naredi delo v lepo zaključeno celoto je vključitev samega Georga Orwella kot časovnega potnika. Namreč kakor je Jonathan Swift v Guliverjevih potovanjih na koncu uporabil Japonsko, da bi dal pridih resničnosti ostalim fantastičnim Guliverjevim prigodam od liliputanskih pritlikavcev do houyhnhnmskih konjev modrecev, tako tudi Biščak z razkritjem, da sta Pavle in Orwell skupaj potovala skozi čas, da Pavletovim "zgodbicam" novo težo.
Če smo še malo prej Pavletove zgodbice obravnavali kot pravljice pijančka, ki je pripravljen nakladati za kozarec vina, gre zdaj za svarila nekoga, ki je z lastnimi očmi videl prihodnost. Še več, ponuja se ideja, da je tudi vse dogajanje iz Orwellovega romana 1984 bilo resnično, da je ravno Orwellov roman 1984 zaslužen, zato, da svet ni zapadel v absolutni totalitarizem. Tako lahko pridemo do zaključka, da je tudi Pavletov namen svarilo, svarilo z namenom, da bi se izognili še eni diktaturi.
"Roman je fikcija. Glavni liki in zgodbe v knjigi so izmišljeni. Vsaka podobnost z osebami in dogodki v sedanjosti je zgolj naključna," pravi Biščak v nagovoru bralcem. "Kljub temu naj bo knjiga v opomin prihodnjim rodovom, da se ne bodo nekoč zbudili in ugotovili, da je fikcija postala resničnost."
Knjigo je mogoče naročiti preko spleta na spletni strani vseKnjige.si.
Komentarji
Objavite komentar
Hvala za vaš komentar.