Razvoj znanstvene fantastike: Novi val

Peščeni planet, Herbert

La Nouvelle Vague (Novi val) je francosko filmsko gibanje iz petdesetih in šestdesetih let. Zaznamovalo ga je zavračanje tradicionalnih filmskih konvencij, eksperimentacija z vizualno tehniko in pripovedništvom, kot tudi spopadanje s takratnimi socialnimi in političnimi pretresi. Iz podobnih vzgibov so oznako novega vala pripeli tudi  znanstvenofantastičnim pisateljem 60. in 70. let.

Novi val zavrača ponavljajočo se tezo in implikacijo zlate dobe, da bo čista tehnološka razvitost rešila vse človekove probleme, oz. bolje rečeno, je nikoli ne sprejme, kajti Novi val ni bil mišljen kot nadaljevanje znanstvenofantastične tradicije, temveč odgovor nanjo.

Mnogi pisatelji so bili mnenja, da so tropi šundovske in zlate dobe obrabljeni in jih treba zavreči; Brian Aldiss in J. G. Ballard sta oba kritizirala vesolje, vesoljske ladje, vesoljce ipd. kot fokus znanstvene fantastike. Klasični videz žanra naj bi po njunem mnenju postal kliše. 

Amberske kronike, Zelazny

Novi val je prvo shizmo ustvaril s tem, da je spremenil ciljno publiko za svoja dela. V zgodovini znanstvene fantastike so pot vedno utirale literarne revije. V 50. se pod vodstvom H. L. Golda pojavi revija Galaxy, ki naredi popoln obrat od miselnosti zlate dobe. Medtem, ko je Campbell zahteval znanstveno verjetne predloge, ki so bile zaradi svoje zapletenosti dostikrat berljive le za poznavalce, je Gold iskal pripovedi, ki bi odzvanjale v srcu navadnih ljudi. 

Druga razlika se pokaže s premikom na drugo stran spektra znanosti. Novi val je naravoslovne postulate zlate dobe poudaril ali pa celoma zamenjal z družboslovnim ozadjem. To nikakor ni presenečenje, saj so bila 60. leta prejšnjega stoletja prežeta z družbenimi revolucijami, od protikulture, drugega feminističnega vala, do shodov za pravice istospolno usmerjenih. Tako se npr. Peščeni planet Franka Herberta osredotoča na politične spletke v galaksiji, kakor na njeno tehnološko razvitost. Roman Lord of Light in zbirka Amberske kronike Rogerja Zelaznyja pa pokažeta, kako tanka je lahko meja med znanstveno fantastiko, fantazijo, religijo in družbenim komentarjem. 


Prav tako pridejo v ospredje pisateljice – Ursula K. Le Guin, Joanna Russ in James Tiptree ml. vse debitirajo v šestdesetih. Le Guin je pustila svoj pečat tako v znanstveni fantastiki kot v fantaziji, s svojo Sago o Zemljemorju in Levo roko teme, kot tudi z mnogimi drugimi deli. Russ je bila zagrizena feministika, ki je še danes najbolj znana po romanu The Female Man v katerem je združevala elemente satire in utopije.

Tiptree, v resnici Alice Bradley Sheldon, pa je postavila predpostavke literarne književnosti pod vprašaj s svojim pisanjem. Zaradi psevdonima so bili številni prepričani, da avtor ne more biti ženska, saj naj bi bil stil pisanja "preveč moški." Njeno zapuščino sestavljajo številne zbirk kratkih zgodb, kot so Ten Thousand Light-Years From Home in Crown of Stars, toda kraljevi dragulj njenega dela je istoimenska nagrada, The James Tiptree Jr. award, ki se še danes podeljuje znanstvenofantastičnim zgodbam, ki se ukvarjajo s problematiko spola. 

Leva roka teme, Le Guin

Z vsemi spremembami pa pride tudi kritika. Isaac Asimov je za Galaxy Science Fiction avgusta 1967 spisal uvodnik, v katerem obsodi smer nove znanstvene fantastike. V njemu razlaga, da zanj znanstvena fantastika ne more obstajati brez znanosti - ter bolj natančna kot je znanost, boljša je znanstvena fantastika. 


Replika Novega vala je naslovila dejstvo, da so družboslovne znanosti prav tako znanosti, četudi jim manjka naravoslovna otipljivost. Takratni družbeni kontekst je pozival k poznavanju in raziskovanju družbe, medtem ko je obdobje pred Novim valom zaznamovalo naravoslovje. 

Novi val je vsekakor pomemben del znanstvenofantastične zapuščine, ki je bil po eni strani le produkt svojega časa, po drugi strani pa lekcija za nadaljnje generacije pisateljev. Tudi Asimov je kasneje prepoznal pomen obdobja in ga je v svoji zbirki esejev Asimov on Science Fiction leta 1981 označil kot pozitivnega. Z novim valom se je znanstvena fantastika dokončno uveljavila, in ob tem usmerila pozornost javnosti v prepoznavo transformacijskega potenciala tehnologije na družbo.

Andraž


1. del: Začetki znanstvene fantastike
2. del: Obdobje šunda
3. del: Zlata doba


Komentarji