Kako je znanstvena fantastika vplivala na svet?


Pred dvajsetimi leti smo o robotih, umetnih inteligencah in številnih drugih tehnologijah le sanjali. Danes te sanje živimo, prihodnost je tukaj.

Pri tehnologiji lahko razlikujemo med razvojem in inovacijo. Prvi se nanaša na izboljševanje, dodelovanje, medtem ko slednja opisuje popolnoma nove ideje. Glavna razlika med njima je predvsem ta, da inovacija spada pod domeno domišljije. Na srečo imajo pisatelji te na pretek.

Znanstvena fantastika predstavlja ideje in razmišljanja o družbi, s sabo prinaša tako razvoj kot inovacije. Želeli ali ne, ima spekulativna fikcija, z znanstveno fantastiko v ospredju, viden vpliv na resnični svet. Bodisi kot neposredni navdih za tehnologijo, bodisi kot znanilec teh.


Naslednja literarna dela služijo kot dokaz za to izjavo, vendar je vredno omembe, da to še zdaleč niso vsa. Za izčrpen seznam teh predlagam Glossary of Science Fiction Ideas.

Jules Verne: Dvajset tisoč milj pod morjem 

Najbrž najbolj znan primer tehnologije, ki se je preko navdiha manifestirala v resničnost. Znamenita podmornica Nautilus, s kapitanom Nemom na čelu, je v enem od Vernovih bralcev vzbudila neizmerno zanimanje za podvodno raziskovanje. Simona Lakea je zato leta 1898, zgradil svojo prvo podmornico, imenovano Argonaut. Tako se je zapisal v zgodovino kot oče podmornice, Verne pa mu je celo poslal čestitko ob uspešnem konstruiranju podvodnega vozila, ki si ga je zamislil.

Edward Bellamy: Looking Backward

Ameriški pisatelj je leta 1888 izdal knjigo v kateri je prikazal kako naj bi izgledala ameriška socialistična utopija v praksi. V daljnem letu 2000 so ekonomske krize in družbene neenakosti stvar preteklosti, glavni junak Julien pa se po svojem 120-letnem spancu čudi obetom prihodnosti.

Preberite še: Še vedno distopija?

Bellamy je v svoji napovedi socialističnega raja ustrelil mimo, a je navdušil veliko takratnih socialističnih pisateljev in t.i. "Bellamyjevih klubov", ki so se zavzemali za nacionalizacijo industrije in zasebne lastnine. Uspelo pa mu je predvideti bančne kartice, ki nudijo priročno alternativo gotovini.

Mary Shelley: Frankenstein

Shelleyjin prvenec je neoporekljivo izrednega pomena za spekulativno fikcijo. Mnogi štejejo zgodbo o razvpitem znanstveniku kot začetek znanstvene fantastike, delo pa je še vedno deležno velike priljubljenosti in novih derivacij.



Sto trideset let po izidu zgodbe v 1818, je dr. Richard Lawler opravil prvo uspešno transplantacijo ledvice. Dr. Frankenstein naj bi prispeval k sami ideji prenosa organov, s sešitjem odpadnih človeških delov. Poleg tega pa naznani tudi uporabo elektrike pri oživljanju trupla, dandanes je defibrilator nepogrešljiv del vsake urgence.

Arthur C. Clarke: Dial F for Frankenstein in Mark Twain: From the "London times" of 1904

Mladi Tim Berners-Lee je leta 1964 v roke dobil revijo Playboy, v kateri je bila objavljena Clarkova kratka zgodba, Dial F for Frankenstein. V pripovedi se med sabo poveže množica stacionarnih telefonov, nakar ustvarijo zavest. Ob bolečini obstoja ponorijo in uničijo svet.

Preberite še: Znanstvena fantastika kot peskovnik domišljije

Berners-Lee, bolje znan kot oče svetovnega spleta, je Clarkovo zgodbo imenoval, kot eno izmed dveh (druga je seveda Twainova pripoved From the "London times" of 1904, ki sledi podobni premisi združevanja telefonov v svetovno mrežo), ki sta služili kot navdih za iznajdbo prvega telefonskega omrežja, ki je v sodobni družbi v obliki interneta postalo nepogrešljiv del družbe.

Obstaja še mnogo drugih primerov dokumentacije sodobne tehnologije v literarnih delih, ene pomembnejše, vplivnejše na današnje življenje od drugih. Znanstvena fantastika in spekulativna fikcija, kot predlaga že ime, ima sposobnost razmišljanja in oživljanja prihodnosti, katera v zameno deluje na sodobnost, ki oživlja predmete in tehnologije v fikciji. Gre za prenašanje umetnosti na znanost, za spoj človeške domišljije in ambicije.

Ob branju namišljenih svetov prihodnosti se nam tako poraja zabavno vprašanje – kaj od tega se bo pojavilo v resničnem svetu in v kakšni obliki?

Andraž


Komentarji