Razvoj znanstvene fantastike: Zlata doba

2001: Vesoljska odiseja
S pridihom subjektivnosti, ki prežema izraz "zlata doba," pride tudi do razkola mnenj o tem kdaj in kako naj bi se ta višek v žanru začel. Mnogi navajajo letnico 1938, ko je John W. Campbell ml. prevzel uredništvo revije Astounding (ki je še del šundovskih revij) in jo kasneje preimenoval v Astounding Science-Fiction. Campbell je skozi leta odkril in vpeljal v svet znanstvene fantastike številne nove pisatelje, kot so Isaac Asimov, Robert A. Heinlein in A.E. van Vogt. Njihovemu gospostvu v znanstveni fantastiki sta se kasneje pridružila še Arthur C. Clarke in Frederik Pohl

Znanstvena fantastika je pod Campbellovim uredniškim delom pridobila na realizmu in psihološki globini likov. Četudi se je večina znanstvenofantastičnih zgodb objavljala v istih šundovskih revijah, o katerih smo že govorili, so se zgodbe razlikovale predvsem v njihovi natančnosti glede znanstvenih dejstev, ki je upravičila sam termin znanstvena fantastika. 
John W. Campbell ml
Danes bi take zgodbe imenovali “trda znanstvena fantastika” (Hard SF), saj temeljijo na sodobnih akademskih dognanjih, ki uporabljajo pripoved kot plovilo za raziskovanje njihovih vplivov na človeka. Tako se pozornost iz čudesnih pripomočkov, kot so vesoljske ladje in laserske pištole, premakne na like in kako te pripomočke uporabljajo. 

Če je v dobi šunda znanost služila kot opornica, ki je gnala zgodbo naprej, je zdaj znanstveno raziskovanje postalo osrednje vprašanje znanstvene fantastike. Posledično je tudi prišlo do strožje razmejitve med fantazijo in znanstveno fantastiko, saj se je znotraj Campbellovega kroga pojavila želja, da bi na novo zamejili kaj znanstvena fantastika sploh je. 
Heinlein, Asimov in Clarke
Čeprav so v  tem obdobju ustvarjali mnogi znani pisatelji, so se v zlati dobi kot najpomembnejši zapisali tako imenovani “Veliki Trije” (The Big Three) – Asimov, Clarke in Heinlein. 

Heinlein je za razliko od večine ostalih Campbellovih novincev, vstopil v polje znanstvene fantastike v svojih tridesetih. Ni bil znanstvenik, kot sta bila Asimov ali Clarke, vendar je še vedno poudarjal znanost v znanstveni fantastiki, obenem pa ni zanemarjal fantastike. 

Njegova najbolj znana dela raziskujejo dinamiko družbenih odnosov v prisotnosti potencialnih človeških dosežkov. Tako se je roman The Moon is a Harsh Mistress (1965) uveljavil kot domiseln prikaz kolonije na Luni in njenih političnih relacij z Zemljo. Vesoljski bojevniki (1959) pa  pripovedujejo zgodbo o pripadniku mobilne pehote in njegovem doživljanju vojne proti vesoljskim žužkom. Roman preveva miselnost, da mora državljan, v kolikor želi pridobiti volilno pravico, najprej dokazati, da je zmožen postaviti dobro vseh pred svoje lastno. To lahko stori samo tako, da odsluži najmanj dve leti v vojaški službi v vojni proti arahnidom. Knjiga je zanimiv hvalospev idealom liberalne demokracije.
Medzvezdni bojevniki
Heinlein je bil mislec, po zaslugi katerega je znanstvena fantastika pridobila na kredibilnosti kot spoštovanja vredna veja na literarnemu drevesu. 

Asimov je po drugi strani, bil bolj naklonjen akademski strani žanra. Medtem ko njegovi prvi poskusi objav niso obrodili sadov, je pod Campbellovim mentorstvom zrasel v enega najprepoznavnejših avtorjev znanstvene fantastike. Njegova zbirka Fundacija (1942-1993), ki sestoji iz sedmih romanov, še danes služi kot navdih ne le pisateljem, temveč tudi znanstvenikom in družbenim ikonam, kot je Elon Musk

Njegova druga bolj znana zbirka pa je Jaz, Robot (1950), ki se ukvarja z družbenimi tematikami interakcije med ljudmi in roboti - ter moralnimi vprašanji, ki jih ta interakcija odpira. Njegovi trije zakoni o robotiki, ki jih je ustvaril pod Campbellovim mentorstvom, še danes prevevajo znanstveno polje robotike. 
Zbirka fundacija


Zadnji izmed trojice pa je Clarke, ki se je najbolj navduševal za potovanje po vesolju. Leta 1945 je predlagal idejo o uporabi geostacionarnih satelitov kot načinom komunikacije. V enem od prejšnjih člankov sem tudi že omenil njegovo zgodbo Dial F for Frankenstein, ki je služila kot navdih za ustanovitev svetovne mreže, ki jo danes poznamo kot internet.

Njegova najbolj znana zbirka je 2001: Vesoljska odiseja je bila ustvarjena skupaj z istoimenskim filmom leta 1968 - v sodelovanju s Stanleyem Kubrickom je ta postal eden najvplivnejših filmov vseh časov.

Andraž


1. del: Začetki znanstvene fantastike
2. del: Obdobje šunda
4. del: Novi val

Komentarji

Oseba Boki sporoča …
Odličen prispevek.