Ko Alica stopi skozi ogledalo, se znajde v čudnem svetu, naseljenem z ekscentričnimi osebami in potuje po um-izkrivljajočih prostorih. Njene navade se krešejo z novostmi, zaradi nedomačnosti doživi kulturni šok in eksistencialno krizo. V pripovedni fikciji so pogoste zgodbe, ki vključujejo različne vrste vzporednih ali paralelnih svetov, ki obstajajo obenem z našim.
Navaden človek prestopi prag v domišljijsko okolje, iz sveta, na katerega je navajen, se na tak ali drugačen način odpravi v dimenzijo, naseljeno s pravljičnostjo in fantazijo. Zgodbe te vrste se napajajo s konfliktom, ki nastane zaradi razlik v načinu življenja glede na tuja, z domišljijo prepletena okolja, v katerih variirajo zakoni narave in pogosto vključujejo magične prvine.
Čeprav je konceptualna zakoličenost žanrov v spekulativni fikciji bolj ohlapna, lahko na grobo rečemo, da za razliko od zgodb o alternativni zgodovini ali celokupnih fantazijskih pripovedi, tu domišljijski svet ne obstaja sam zase, temveč se prepleta z našim vsakdanom. Torej lahko tudi znanstvena fantastika, fantazijski svet vilincev ali alternativna zgodovina postanejo vzporedni svetovi, če je le možno prehajanje med njimi.
Nenavajenost na svet v katerega liki vstopajo, je pomembna sestavina zgodbe. Slednji namreč prav s svojim prihodom povzročijo spremembe, vplivajo na stanje tega novega sveta in zanetijo nered. Kot tujek poženejo v pogon spremembe in domišljijsko pokrajino razburkajo bolj kot bi jo dogajanje v njej sami. Za razliko od polnopravnih fantazij se tu bralci lažje poistovetimo z junaki, saj so nam njihove reakcije bolj domače, njihov pogled je sličen našemu in njihovo fascinacijo pri stiku z nadnaravnim lahko veliko bolje razumemo.
Stične točke so pogosto nekakšni prehodi, ki svetove med seboj strogo ločijo. V 'Alici v ogledalu' v čudežno deželo vodi ogledalo in v 'Zgodbah iz Narnije' za stik z Narnijo služi omara. Ni pa nujno, da se dejanski in fiktivni svet popolnoma ločujeta. V 'Harry Potterju' je J.K. Rowling postavila nekaj striktno določenih mest, ki čarovnike odrežejo od vsakdanjosti; vhod v Prečno ulico, Peron 9 in ¾ ter vlak za Bradavičarko. Vendar čarovniški svet soobstaja z bunkeljskim, le da je zakrit, in sčasoma se prvi vedno bolj preliva v drugega.
V teh primerih bi lahko govorili o prikritih svetovih, nadnaravno dogajanje in edinstven življenjski stil udeležencev je prisoten v svojem malem svetu znotraj širše trivialnosti, vendar ne gre za popolno ločenost v neodvisno in samosvoje okolje. Obstaja nekje v podtalnosti, njegove magične lastnosti so večinski populaciji zakrite, vendar vplivajo na obče življenje in tako svetova skupaj soobstajata.
Vzporedni svetovi v človeški domišljiji obstajajo že od pamtiveka in zanje se je uporabljala različna zaslomba, bili so del mitov, legend in verskih izročil; Valhala in Alfheim, Olimp in Had, Nebesa in Pekel ter mnoga druga. V vsakega od njih se da vstopiti, vendar se le malokdo vrne. Dandanes se v znanstveni fantastiki kot navdih pogosto citira različne znanstvene teorije, recimo razlago mnogih svetov, ki se poslužuje interpretacije kvantne mehanike, ki zanika naključnost v dogajanju, kar pomeni, da se vsaka različica učinka, ki se lahko zgodi, tudi zgodi, in s tem ustvari novo in samolastno vzporedno vesolje. To velja za vse dogodke v vsakem od svetov in posledično se fraktalno ustvarja neskončno število svetov.
Med bolj znanimi deli, ki vključujejo elemente vzporednih svetov, je poleg že omenjenih tudi trilogija romanov in filmov 'Njegova temna tvar' britanskega avtorja Philipa Pullmana. Tu podobno kot pri Narniji otroka Will Parry in Lyra Belacque prestopata v pravljične svetove in se borita proti zalegi zla. V 'Začetnem kraju' ameriške pisateljice Ursule K. Le Guin je pripoved oblikovana okoli skrite doline, v kateri zunanji čas stoji, omogoča pa tudi prehod v deželo magije in mita.
V romanu '1Q84' Harukija Murakamija glavna junaka prav tako prehajata v izkrivljeno verzijo njunega sveta, ki ga simbolizira zelena luna na nebu. V okviru slovenske žanrske literature se je omenjene tematike lotil Bojan Ekselenski, v 'Magijski gimnaziji Lubliani' glavni junak vstopi v svet alternativne zgodovine, ki ga preveva magije.
Raznolike možnosti vzporednih svetov omogočajo ne samo zamišljanja o fantastičnih miljejih, temveč tudi zasejejo spekulativno misel o tem, kako bi bilo, če bi mi, banalni povprečneži, prestopili v nekaj bolj eksotičnega.
Domen
Komentarji
Objavite komentar
Hvala za vaš komentar.