Klingonščina - Jezik naš vsakdanji



Tale prispevek se je pred davnimi časi začel zapisovati na podlagi proučevanja »vesoljskih« kletvic v različnih SF filmih. O njih bo govora na koncu, a prej poglejmo kako je z gradnjo tujskih (alienskih) govorov in jezikov v ZF&F (na kratko: spekulativni) literaturi in filmih.

Utopični škof in drugi začetki

Kolikor sem mogel ugotoviti, je pionir na tem področju Percy Greg z marsovskih jezikom, ki ga je imenoval "martial". Uporabil ga je v svoji noveli iz leta 1880 Across the Zodiac. Ta ni bila nikoli prevedena v slovenščino. Vendar je že stoletje prej v knjigi The Man in the Moon avtor Francis Godwin (1562-1633) zapisal, da Lunarji govorijo svoj jezik, "ki pa ni sestavljen iz veliko besed in zlogov, temveč iz melodij in čudnih zvokov". Godwin je knjigo napisal okrog 1620, a objavljena je bila posthumno leta 1638 pod psevdonimom Domingo Gonsales, kajti Francis je bil škof Anglikanske cerkve. Knjigo je napisal pod vplivom Nikolaja Kopernika in jo označil kot "potovanje do utopičnega odkritja".



V teh začetkih avtorji največkrat predpostavljajo, da se je tujske jezike mogoče hitro naučiti, če nekdo razume gradnjo in strukturo zemeljskih jezikov. Avtor Zgodb iz Narnije, C. S. Lewis je v svojem romanu Out of the Silent Planet opisal glavnega junaka, ki je odlično obvladal zgodovinsko lingvistiko in takoj pričel razumevati jezike, ki se govorijo na Marsu. Domneva je bila, da če so nam bitja podobna, je tudi njihov jezik nekaj podobnega in se ga lahko Zemljani hitro naučimo. In seveda obratno.

Šele Stanislaw Lem je v svoji noveli Głos pana (1968, Gospodov glas 2016) opisal napore znanstvenikov, ki želijo dekodirati, prevesti in razumeti izven-zemeljsko sporočilo. Pri tem kritično pristopa k ideji, če smo dovolj razviti, da bi nam kaj takega sploh uspelo. Avtor D. R. Merrill v romanu Lamikorda iz leta 2014 ugotavlja, da ne bi prišlo le do razlik v verbalni komunikaciji, temveč tudi v gestikulaciji, govorici telesa in zaradi kulturnih ter socialnih norm. Skratka, sploh se ne bi razumeli.

Ali govorite delfinsko?

Problem nastane že, ko se pričneta pogovarjati dve inteligentni vrsti na istem planetu. Recimo, koliko mi razumemo delfine? Ali pa šimpanze? Koliko pa oni razumejo nas? Delfini imajo čutila in organe za magnetno navigacijo, eho-lokacijo, itn. Njihovo razumevanje planeta je popolnoma različno od tega, kar mi razumemo pod pojmom Zemlja.



Ne glede na to, so različni avtorji poskušali premostiti to nerazumevanje na različne načine. Med najbolj »učinkovitimi« pripomočki za prevajanje je prav gotovo riba Babilonka (Babel-fish) iz Štoparskega vodiča po Galaksiji avtorja Douglasa Adamsa. Ribo si preprosto vtaknemo v uho in razumemo vse jezike v Vesolju.
… Riba babilonka je majhna rumena ribica, podobna pijavki, in je bržkone najbolj čudna stvar v vesolju. Hrani se z možgansko energijo, ki pa je ne črpa iz nosilca, pač pa iz bitij okoli njega. Iz te energije vsrkava vse podzavestna mentalne frekvence in se z njimi hrani. V možgane nosilca izloča telepatsko matriko, v katero združi mentalne frekvence z živčnimi signali, ki jih pobere iz centra za govor, od koder izvirajo. Praktična posledica vsega tega je, da z babilonko v ušesu pri priči razumete vse, kar pride do vas v obliki kakršnegakoli govora. Besede, ki jih slišite, so dekodirana matrika, ki jo je v vaše možgane izločila babilonka …
Vsekakor je iz "zafrkancije" nastala najbolj »učinkovita rešitev« za prevajanje jezikov, ki jih ni mogoče razumeti. V zgodbi Doctor Who uporabljajo za prevajanje napravo TARDIS, v Farscape je to "microbe translator", Star Trekovci uporabljajo "universal translator", itd. Vidite, vse je mnogo manj učinkovito od drobne ribice.

Filmske težave z alienskimi jeziki

Pri filmih pa se vse skupaj zelo zaplete. Ko se pojavi Ne-zemljan, mora govoriti svoj jezik. Ni pomoči! Nekje rešujejo tako, da pač vsi vesoljci govorijo ameriško angleščino. To je najceneje in najbolj enostavno. Drugje spet govorijo nekakšen "vmesni" jezik. Ampak, kaj naj naredijo Ithoriani, ki majo dvoje ust, lociranih vsaka na svoji strani vratu in govorijo v "stereofoniji"?

V filmu Bližnja srečanja tretje vrste, je univerzalni jezik za "pogovarjanje" neke vrsta glasba, podprta z določenimi svetlobnimi učinki. Naprava za "pogovarjanje" se je imenovala Solresol. Vsekakor je bil film zato bolj spektakularen. Carl Sagan v svoji knjigi Stik (Contact, 1985) opisuje sporočilo Ne-zemljanov z navodili za izgradnjo stroja s pomočjo matematike, ki jo glavni junak označi za "edini univerzalni/vesoljski jezik". V filmu Stargate SG-1 različne vesoljske rase komunicirajo med seboj s pomočjo jezika, ki temelji na nekakšnih atomskih strukturah zapisanih v 3-D prostoru.Za komunikacijo je mogoče uporabiti tudi vonj. Idejo je v nagrajeni zgodbi Dišeče orgle (Die Duftorgel, 2013) predstavila avstrijska avtorica Nina Horvath.



Še eno področje, kjer je mogoče rešiti probleme s komunikacijo, je telepatija. Vulkanci v Zvezdnih stezah polagajo roke na čelo in tako komunicirajo z drugimi rasami – telepatsko. Seveda rešitev ni vedno najboljša, kot izvemo v knjigi Enderjeva igra (Ender's Game, Orson Scott Card). Buggerji lahko komunicirajo z veliko različnimi rasami, le Zemljani smo "trdobučneži". Razen glavnega junaka Enderja, ostali ne razumemo ničesar in na tem dejstvu temelji tudi knjiga.

Ob tem se je pojavil še dodaten fenomen. Predvsem dolge nadaljevanke iz spekulativnega sveta predstavijo različne tujske rase, ki govorijo svoje jezike. A ti jeziki se počasi začnejo razvijati v prave jezike s strukturo, slovnico in z vsem drugim in na Zemlji se pojavi veliko število govorcev v teh jezikih. Vsekakor tukaj najbolj prednjači klingonščina iz nadaljevanke Zvezdne steze. A so še drugi primeri: zentradi iz japonske anime-serije Macross, kryptoniško iz DC Comics, alienese iz Futurame, mandalorian iz Vojne zvezd, na'vi iz Avatarja, itn.

A tudi iz tega se je mogoče ponorčevati! V filmu Mars napada! (Mars Attacks!) marsovski napadalci uporabljajo jezik, ki je sestavljen le iz dveh besed "ack!" in "rack!", ki jih govorijo v različnih glasovnih višinah, glasnosti in naglasih. Mehanski prevajalnik potem prepričuje Zemljane, da so prišli v miru in razumevanju med vesoljskimi bitji. Seveda se potem zgodi vse drugo!

Mojster Tolkien za vilinske jezike

Sindarščina (izvirno angleško sindarin) in kvenj(ščin)a (izvirno angleško Quenya) sta dva izmed več fantazijskih jezikov, ki jih je ustvaril J.R.R. Tolkien v svojih romanih. Pri proučevanju teh jezikov je potrebno upoštevati zapise iz njegovih del, kakor tudi iz njegovih zasebnih zapiskov, saj ga je gradnja jezikov zelo zaposlovala in je to bil še eden izmed njegovih hobijev.



Sindarščina je le eden izmed jezikov, ki so jih govoril nesmrtni Vilinci Eledhrimi ali Edhellimi. Iz njegovih del je razvidna le ena sama beseda v tem jeziku: Eglathrin. Ta naj bi pomenila: eglathrinski ljudje ali človeški potomci vilincev, polvilini. O razvoju tega jezika kasneje in neodvisno od dela avtorja, je na internetu mogoče najti ogromno zapisov, vključno s slovarjem, internetnim prevajalnikom, itd.

Pomembnejši jezik pa je kvenja (quenya, kvenjščina), ki jo govorijo Vilinci v njegovih delih. Z razvojem tega jezika je Tolkien pričel nekje okrog leta 1910 in je večkrat predelal slovnico jezika, da je bil zadovoljen. Ob tem je sproti razvijal še slovar tega jezika. Na začetku je jezik imenoval Elfin, nato Qenya in na koncu Quenya. Navdih zanj je bila finščina, a je uporabil še latinščino, grščino in starogermanščino za izdelavo umetnega jezika. Ob tem je bil izredno natančen in je ob ugotovitvi, da se jeziki skozi zgodovino razvijajo in spreminjajo, tudi sam izdelal več »časovnih« verzij jezika. Ker se vilinska plamena v njegovih delih tudi selijo na različna področja, je naredil še dialekte (Noldor, Vanyar, Eldamar, itd.). Najdaljše besedilo v kvenji, ki ga je objavil sam Tolkien, je vilinska pesem »Namárië«. Ostalo pa so le kratki stavki v njegovih zgodbah.

Kljub vsem Tolkien ni zapustil dovolj kompleksnega slovarja, da bi se bilo mogoče »pogovarjati« v kvenji. Seveda pa so ljubitelji njegovih del to naredili in danes je kar nekaj govorcev tega jezika. Na internetu je ogromno zapisov in prav tako elektronski prevajalnik.

Hamlet in opera 'u' v klingonščini

ghItlh mu'tlhegh pa' tlhIngan Hol.
Prevod: Ta stavek je zapisan v klingonskem jeziku.
Ampak, ne me prositi, da vam ga povem na glas. Si bom zlomil jezik.

Ampak … prve klingonske besede si je izmislil igralec James Doohan "beam me up Scotty". Torej ni bil dober samo kot glavni ladijski inženir Enterprise in tisti, ki je žarčil protagoniste na planete in iz njih nazaj na vesoljsko ladjo, temveč je bil prvi strokovnjak za klingonščino. Pri tem je svoje prste, pardon jezik, vtaknil še producent Jon Povill. Igralec Mark Lenard, ki je igral Klingonca, si je ob izgovorjavi lomil jezik. Zato je Doohan besede posnel na trak, Lenard si jih prepisal z apostrofi in drugimi znaki na papir, da se jih je lahko naučil. To pa je prvi zapis v tem jeziku in še danes vsi sledijo temu primeru.



Ko je lingvist Marc Okrand videl film Star Trek: The Motion Picture (1979), je bil tako navdušen, da je pričel jezik razvijati. Za film Star Trek III: The Search for Spock (1984) si je režiser Leonard Nimoy "Spock" zaželel, da bi Klingonci tudi govorili v svojem jeziku in ne več v angleščini. Tukaj je pristopil Okrand in rezultat poznamo. Na koncu je naredil v celoti urejen jezik s slovnico, strukturo, slovarjem, lastno pisavo, itd.

Trekovci so zagnani kot zagriženi oboževalci kultne vesoljske serije in so klingonščino razvijali naprej. Danes so na voljo The Klingon Language Institute in redni sestanki več skupin, kjer govorijo le klingonsko. Menda je aktivnih govorcev več kakor 2000 po vsem svetu, pasivnih pa še več. To potrjuje dejstvo, da so Okrandov slovar klingonščine prodali v več kakor 300.000 primerkih.

Ob tem je v klingonščino prevedenih vsaj šest del svetovne literature. To so: ghIlghameS (indijski Ep o Gilgamešu), Hamlet (Hamlet), paghmo’ tIn mIS (Veliko hrupa za nič), pIn’a’
qan paQDI’norgh (Tao Te Ching), ’ISqu’ (Umetnost vojne) in ta’puq mach (Mali princ).

A najbolj "odštekana" zadeva je klingonska fantazijska opera 'u'. "Prvo avtentično klingonsko opero na Zemlji" so naredili skladatelj Eef Van Breen, libretista Kees Ligtelijn in Marc Okrand ter režiser Floris Schönfeld. Zgodba temelji na epski sagi "Kahless Nepozabni" (Kahless the Unforgettable), ki govori o mesijanski figuri v izmišljeni klingonski zgodovini. Premiera je bila v Haaški operi na Nizozemskem 10. septembra 2010 in je doživela velik uspeh. Opero so do danes še večkrat izvedli.

Skromni Slovenci

Kakor smo Slovenci skromni z znanstveno fantastičnimi in fantazijskimi deli, smo enako skromni pri izmišljanju vesoljskih in fantazijskih jezikov. Morda se motim, a znano mi je le eno delo, kjer si je avtor izmislil lasten fantazijski jezik – vilinščino Drugotnosti. To je avtentični slovenski fantazijski ep Bojana Ekselenskega Vitezi & Čarovniki. Njegovi junaki jezik uporabljajo le redko in tako je v knjigah objavljenih le nekaj stavkov. Vem pa, da ima avtor zapiske in priročen slovar tega jezika, ki ga po potrebi uporabi. Društvo avtorjev spekulativnih umetnosti Zvezdni prah izdaja fanzin, ki ima naslov v tem jeziku: Jašubeg en Jered, kar v Bojanovi vilinščini pomeni Novice iz Drugotnosti. Njegov jezik temelji predvsem na stari hebrejščini.

Vesoljske kletvice

Kot smo spoznali, je del filmskega SF sveta gradnja tujskih jezikov. Če si izmislijo celotno civilizacijo na tujem planetu, je potrebno izumiti še njihov jezik in … kletvice. Te so nepogrešljiv del teh izmišljenih jezikov. Iz lastnih izkušenj vemo, da se pri učenju tujih jezikov zagotovo najprej naučimo preklinjati. Poglejmo nekaj primerov.



Beseda "frak" prihaja iz nadaljevanke Bojna ladja Galactica. V angleščini pač zamenjaš srednji dve črki v besedi "fuck" in nova kletvica je tu. Pomeni pa itak isto.

Kaj pa "p'tak" ali "pahtak"? Tole prihaja iz bodočnosti, tiste, kjer po vesolju frči USS Enterprise. To je žalitev v klingonščini in pomeni "kurvin sin". Uporabljajo jo pa tako pogosto, da lahko pomislimo, da je to edina kletvica, ki jo Klingoni poznajo. Pa še izreči jo je potrebno le takrat, ko nasprotnika ni nikjer v bližini. Nikoli ne veš, če te kakšen Klingon sliši. Že za manjše stvari postanejo ti vojaški sinovi zelo nervozni.

Ostanimo še malo v vesolju Zvezdnih stez. Besedo "grozit" najdemo v Star Trek: New Frontier in jo uporabljajo Xenexianci. Nekako bi ustrezala našim kletvicam "drek", "sranje", "prekleto sranje", ipd.

"Naj bo sila s teboj" pravi George Lucas v vesolju Vojne zvezd in ker neznansko sovraži Sithe, je izumil kletvico "sithspawn", če želi koga obelodaniti kot "mamojebca". Tudi tukaj so si izmislili besedo "kriff", da označijo tisto famozno "jebo", Angleži bi rekli besedo na "f…".



Leta 2025 v svetu dr. Who-ja uporabljajo besedo "cruk", ki je spet, uganili ste: "jeba". Nekoč se je to besedo v angleščini uporabljalo za "primitiven način gradnje hiše", potem je postala sinonim za "reveži". Eto, dr. Who pa je daleč od raje in jo uporablja v opisan namen.

V filmu Farscape uporabljajo besedo "dren" za "sranje". Da se jasno ve, kako se razlikujemo od ljudi iz 26. Stoletja. Pa od tistih bitij z drugih planetov.
Niti za eno "dren" ne!

Andrej Ivanuša


Komentarji

Oseba Mitja V. Iskrić sporoča …
Rad bi popravil nekaj napak pri klingonščini.

V klingonščini (romanizirani verziji) se napiše petaQ in nima uradnega prevoda, še posebej ne takšnega. Glede na to, kaj je rekel William T. Riker (TNG: "The Defector"), je petaQ (različice so tudi: "Pahtak", "Pathak", "p'tahk", "p'takh", "patahk", "pahtk", or "p'tak") kletvica. Če pa uporabimo dodatne vire, kot je Klingonski ep paq'batlh (osnova za opero 'u') (str. 70), pa pomeni "čudaki". taQ je v klingonščini glagol "(biti) čuden", -pe pa je predpona za ukaz drugi osebi množine. Torej bolj verjetno pomeni "Bodite čudaki!"

To pa vsekakor ni edina kletvica, ki jo Klingoni poznajo, kletvice so za Klingonce umetnost. Obstajajo tudi vojne kletvic. Najbolj pogoste kletvice, ki ji lahko nekomu rečeš so: Qovpatlh, taHqeq, toDSaH, yIntagh
Potem pa so še fraze, najbolj znana je: "Hab SoSlI' Quch"(tvoja mama ima gladko čelo). Poznamo pa tudi "HoS lI' Dalo'Ha'chu'" (se ne prevaja).

Kletvica petaQ je bila v TNG večkrat izrečena neposredno nasprotniku.
Oseba Mitja V. Iskrić sporoča …
"ghItlh mu'tlhegh pa' tlhIngan Hol" nikakor ne pomeni "ta stavek je napisan v klingonščini". V bistvu je nesmiseln. Boljši prevod bi bil: "tlhIngan Hol qon mu'tlheghvam"

Za učenje klingonščine priporočam:
https://www.kli.org/
https://hol.kag.org/
https://www.duolingo.com/course/tlh/en/Learn-Klingon

Zagotovo pa ne uporabljajte Bing prevajanja, ker je napačen!
Oseba Boki sporoča …
Še dobro, da klingonščina ni moj materni jezik.
Oseba Captain Andy sporoča …
Se strinjam glede "prevoda". Želel sem popestriti članek in sem uporabil enega izmed prevajalnikov za klingonščino, ki je moj angleški stavek pač prevedel kot je bilo zapisano. Ker nisem govorec klingonščine, seveda ne morem preveriti pravilnost prevoda. Hvala za zanimivo dopolnitev članka. Na koncu bomo s skupnimi močmi vse skupaj bistveno izboljšali. Ve kdo, če je še kakšen slovenski avtor v svojih romanih uporabil kakšen fantazijski oz. nezemeljski jezik?