Fanfest v svoji tretji izdaji


Celjsko literarno društvo je v soboto in nedeljo, 21. in 22. septembra izvedlo tretji Fanfest, mednarodni slovenski festival fantazijske književnosti. Glavni gost festivala, ki od letos postaja stalni, je bil ugledni srbski pisatelj, teoretik in pedagog prof. dr. Zoran Živković. Gostje so bili še Barbara Jelen, Maja Mlakar, Aljoša Toplak, Andraž Benedik, Andrej Ivanuša, Domen Mohorič, Ivan Šokić, dr. Marko Vitas in Tihomir Jovanović Tika. Omeniti moram še Post fanfestum s češko pisateljico Ivano Myškovo in prevajalkama Jano Šnytovo in letošnjo dobitnico Sovretove nagrade, Tatjano Jamnik (obe iz KUD Police Dubove).

Festival se je začel v butični knjigarni in antikvariatu Antika, kjer so se predstavile letošnje novosti na področju fantazijske književnosti. Nekako smo soglasni, da z besedo fantazijska književnost označimo celotno področje fikcije. Vsekakor fantazijska književnost ni samo plažno, otroško in mladinsko literarno razvedrilo, temveč gre tudi za vrhunsko književnost.

Tihomir Jovanović Tika, gost iz Srbije, urednik Regie Fantastice, pomembne regionalne zbirke fantazijske književnosti, je predstavil četrto izdajo, posvečeno Arthurju C. Doylu. Malce je osvetil tudi začetke antologij in najavil temo naslednje zbirke. Regia Fantastica je pomembna tudi za Slovenijo, saj sta v njen izbor prišla tudi slovenska avtorja (Andrej Ivanuša in Bojan Ekselenski). Zbirka je pomembna zaradi mednarodnega sodelovanja in literarne izmenjave med narodi nekdanje skupne države.

Bojan Ekselenski je v nadaljevanju predstavil zadnji dve številki edine slovenske revije za fantazijsko književnost – Supernovo. Predstavil je tudi festivalsko zbirko Ulrik II Celjski je preživel. Ta zbirka je namenjena zavedanju o naši kulturni dediščini in promociji starodavnega mesta ob Savinji. Na razpis vedno pride tudi kakšna zgodba iz tujine.
Preberite še: Supernova, revija za spekulativno fikcijo
Ob revijah je bila predstavljene nagrade supernova, ki jo podeljujejo KUD Police Dubove iz Brezovice pri Ljubljani, Društvo za promocijo znanosti in fantastike Meteorita iz Jesenic in celjsko literarno društvo.

Predstavitev letošnjih literarnih novosti

Predstavitev letošnjih knjižnih novosti slovenskih avtorjev je bila žal precej kratka, kajti vsa tovrstna dela nastanejo izključno kot samozaložniški projekti ali jih pripravi kakšna majhna založba z omejenimi kadrovskimi viri. Tako smo lahko spoznali Ptujsko trilogijo Mihe Remca in Aleksandre Jelušič, To se lahko zgodi tudi vam in Usode na kredit od Bojana Ekselenskega in Dvigalo od Erika Sancina, slovenskega pisatelja iz Trsta.
Preberite še: Intervju s pisateljem Erik Sancinom
Soustanovitelj spletnega portala Znanstvena fantastika Ivan Šokić je za konec prvega dela predstavil edini resni portal za fantazijo, znanstvena-fantastika.si (ISSN 2630-287X) in predstavil možnosti sodelovanja. Portal daje pomemben poudarek slovenskemu ustvarjanju – izdelkom in dogodkom ter omogoča objave. Ravno so aktualni pisateljski izzivi. Portal je pomemben promotor slovenske fantazijske književnosti.

Drugi del sobotnega festivalskega dogajanja je bil namenjen osrednji prireditvi, namenjeni širši publiki. Ob 19.30 se je v Celjski kulturnici, hramu celjske ljubiteljske kulture začel osrednji program. Novost prireditve je bila otvoritev razstave ilustracij Daliborja Borija Zupančiča Skice za psevdohibridne portrete. Razstava je bila na ogled v Celjski kulturnici do 3. oktobra.

Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Državnega zbora RS Dejan Židan. V svojem govoru se je dotaknil rasti proračuna za kulturo, pomena razvoja kulture, saj je po njegovem mnenju kultura temelj naroda. Prireditve sta se udeležila tudi vodja Kabineta predsednik Državnega zbora Darja Kapš in predsednik ZKD Celje, Živko Beškovnik, ki je v pozdrav festivalu povedal nekaj besed.

Program je bil sestavljen iz več delov. Najprej se je Bojan Ekselenski pogovarjal s prof. dr. Zoranom Živkovićem o njegovih akademskih začetkih in zatem sta načela vprašanje sodobne fantazijske književnosti. Profesor Živković je predstavil tudi svoje zadnje teoretično delo, ki je izšlo pri prestižni akademski založbi Springer - The Clay writer – Shaping in creative writing. Profesor je z nami podelil anekdoto o tem, kako je delal selekcijo med študenti. Predstavili smo tudi dokumentarne filme po njegovih teoretičnih delih – Zvezdni ekran (Zvedani ekran) in Stoletje znanstveno fantastičnega filma (Vek SF filma).

Okrogla miza o poteh in stranpoteh fantazijske književnosti

Sledil je ogled dveh kratkih filmov, posnetih po zgodbah profesorja Živkovića. Za zaključek programa so profesor Živković, Tihomir Jovanović Tika, Andrej Ivanuša in Aljoša Toplak sodelovali v panelni razpravi Poti in stranpoti fantazijske književnosti. Debato je moderiral Bojan Ekselenski.


Sodobna fantazija je precej drugačna od književnosti, 20. stoletja, ki sta mu po mnenju profesorja Živkovića vladala znanstvena fantastika in magični realizem. Znanstvena fantastika je v opus literature prispevala dve pomembni vsebini – prvi stik in manipulacije s časom. Nekaj besed so spregovorili tudi o ženskah in ugotovili, da jih je med znanimi pisateljskimi imeni precej malo. Sodobna fantazija je od vseh vrst književnosti najbolj globalizirana in angloameriška založniška industrija izvaja pravi kulturni kolonializem, saj na svoj trg ne spušča prevodov iz drugih jezikov, a na različne načine obvladuje fantazijsko književnost in z marketinškimi prijemi diktira popularne trende.

Slovenske založbe, ne glede na recenzije in branost, vztrajno ignorirajo slovenske avtorje in dajejo prednost uvoženemu. Prišli smo tako daleč, da se z denarjem davkoplačevalcev aktivno promovira tuja fantazijska književnost, a naša domača ima večkrat na sporedu tek čez polena pod noge. Celo na prireditvah, ki jih sofinancirajo javni skladi, se aktivno promovira branje tuje literature. Na začetku 21. stoletja se poraja drugačna vrsta fantazijske književnosti, ki je žanrsko neopredeljena. Pomemben avtor sodobne fantazije je tudi festivalski gost prof. Živković. Čeprav je svojo akademsko pot začel s proučevanjem znanstvene fantastike, ni napisal niti ene znanstveno fantastične knjige. Fantazijska književnost v Sloveniji je v rokah amaterjev, ki si kruh služijo drugje in večino dela postorijo z lastnimi sredstvi. Celje je ena redkih, če ne edina občina v Sloveniji, ki omogoča na občinskem razpisu kandidiranjem tudi samozaložnikom.

V nedeljo, 22. septembra je bila v Celjski kulturnici delavnica Kako zaključiti (fantazijsko) zgodbo. Delavnico je vodil profesor Živković, dolga leta je bil profesor kreativnega pisanja na Filološki fakulteti Univerze Beograd.

Za Fanfestom še postfanfestum

28. septembra se je odvil zadnji dogodek Fanfesta - Post fanfestum. Celjsko literarno društvo je obsodelovanju KUD Police Dubove v okviru evropskega programa Ustvarjalna Evropa gostilo znano in nagrajeno češko pisateljico Ivano Myškovo. Na literarnem večeru sta sodelovali še prevajalki Tatjana Jamnik in Jana Šnytova. Ivana je predstavila prevod zbirke kratkih zgodb Bele živali so zelo pogosto gluhe. Za prevod knjige je poskrbela Tatjana Jamnik.

Glasbeno popestritev je prispeval Matej Krajnc. Počastil nas je z uglasbeno pesem s festivalskega razpisa – Samopostrežni grof. Na prireditvi smo poslušali branje v češčini in zatem slovenski prevod. Ivanina knjiga je primer sodobne književnosti, kjer ni ločnice med realizmom in fantazijo.


Festival je edini te vrste v Sloveniji in v svoji tretji izdaji je tudi vsebinsko dozorel. Celjsko literarno društvo je s tem mednarodnim festivalom, Supernovo in portalom znanstvena-fantastika.si najpomembnejše slovensko literarno društvo na področju slovenske fantazijske književnosti. Društvo sodeluje tudi na tujih sorodnih dogodkih. Seveda društvo aktivno podpira vse literarne zvrsti in žanre. Naš osrednji moto je: »Ni slabih ali dobrih žanrov ali zvrsti, je samo slabo ali dobro napisana književnost.«

Pokukajte še na spletne strani: http://cld.si in http://fanfest.si


Bojan Ekselenski



Komentarji