Bojan Ekselenski: "Vprašajte knjigarnarje o domači znanstveni fantastiki in vam bo vse precej bolj jasno"

Na portalu uvajamo rubriko, v kateri predstavljamo razne slovenske pisce, ki se ukvarjajo z znanstveno fantastiko in fantazijo. Kot prvega smo si izbrali Bojana Ekselenskega, pisca ter promotorja dobre literature, ki od 2017 deluje kot predsednik Celjskega literarnega društva, prav tako pa je glavni urednik literarne revije za spekulativno fikcijo Supernova ter organizator Fanfesta, festivala fantazijske književnosti v Celju. Med drugim je znan kot avtor mladinskega fantazijskega romana Magijska gimnazija Lubliana ter sage Vitezi in čarovniki.


Kako bi nekomu, ki za to prvič sliši, predstavili znanstveno fantastiko in fantazijo (v nadaljevnaju: “ZF&F”)?

Bojan Ekselenski

ZF&F bi predstavil kot nekaj, kar raziskuje naše možnosti v skladu z zgodovino in sedanjostjo. ZF&F je spekulativno reflektiranje aktualnih družbenih razmer in razmerij. Fantazijski elementi, kot so vesoljske ladje, škrati, čarovniki, zombiji in izmišljeni svetovi so samo odraz naše realnosti. Kakovostna ZF&F nam servira neko aktualno, globoko in tudi angažirano zgodbo, ki temelji na avtorjevi analizi sedanjosti in preteklosti. Plehka ZF&F služi samo zadovoljevanju želje po zabavi na prvo žogo. Razlika med dobro in slabo ZF&F je, da ti dobra pusti nek določen odtis, snov za razmislek, tudi o sebi, a plehko (trivialno, šundasto) pozabiš, ko prideš iz kina ali odložiš knjigo & strip.





Kaj vas navdušuje nad ZF&F? Kaj jo loči od ostalih pripovednih zvrsti?

ZF&F ti omogoča uporabo izredno širokega nabora pripovednih elementov. Vsako stvar lahko poveš na veliko različnih načinov, na voljo ti je veliko načinov postavitve zgodbe in likov. Marsikdaj si lahko privoščiš strupeno družbeno kritiko in neusmiljeno literarno obračunaš z negativnimi trendi v družbi, ker lahko sporočilo zaviješ v celofan domišljijskega, porineš v prihodnost, alternativni svet ali daš orodje za izboljšavo v roke škratom in grdinom. Seveda pa pisanje ZF&F zagotovo ni pisanje »prosto po Prešernu«, temveč zahteva ogromno vlaganja v lastno splošno izobrazbo. Zgolj igranje z besedami in nizanje domišljijskih elementov brez poznavanja njihove strukture hitro prinese zgolj literarno pozerstvo. Dobra ZF&F se začne pri obširni razgledanosti avtorja oz. avtorice, nadaljuje se pa pri sposobnosti gradnje berljive pripovedi, ki se izteče v zrcalo lastnega dojemanja sveta. Ostale pripovedne zvrsti imajo svoje načine pripovedovanja. Seveda je dobra literatura enakomerno razporejena v vseh zvrsteh in žanrih. Problem nastane, ko se začne žanre deliti na slabe in dobre. Delitev običajno sprožajo slabi avtorji (-ice) z omejenim fokusom in kompleksom lastne veličine. Dobro napisan kmečki roman je enako dobro branje od dobro napisanega ZF romana. Žanri obstajajo zaradi različnih okusov in prav je tako. Ni slabih ali dobrih žanrov, so le slabo ali dobro napisane zgodbe. V vseh literarnih zvrsteh in žanrih velja načelo piramide. Imamo obilje trivialnosti in prgišče kakovosti s trajno umetniško vrednostjo. V vsaki generaciji se od vseh žanrov ohrani nekaj del, ki so pridobila kultni status, ker so pač preživela napade zobovja časa.

Bi izpostavili kakšno delo (knjigo, kratko zgodbo, film), ki še prav posebej odseva kvalitete, ki ste jih našteli zgoraj?

Izpostavil bi sledeče knjige: Knjižnica od Zorana Živkovića, Nepremagljiva in Solaris od Stanislava Lema, Sipina od Franka Herberta, Serijo o robotih in Fundaciji od Isaaca Asimova (žal je o Fundaciji v slovenščino prevedena samo ena knjiga) in Štoparski vodnik po galaksiji od Douglasa Adamsa. Potem imamo še Gospodar prstanov od J. R. R. Tolkiena ali Pesem ledu in ognja od G. R. R. Martina. Seveda zraven sodi vsaj po ena knjiga od Mihe Remca, Eda Rodoška, Sama Puncerja ali Vida Pečjaka. Pri filmih je izbor težji. Od novejših filmov bi izpostavil Prihod in tudi Medzvezdje, čeprav v njem zaznavam odmev Odiseje 2001. Primer dobrih adaptacij knjige v film sta trilogija Gospodar prstanov in TV serija Igro Prestolov. Od starejših pa recimo Metropolis (vsi so kradli iz tega remek dela), Odisejo 2001 in prva dva filma iz franšize Vojne Zvezd iz leta 1978 (da boste vedeli, Han je streljal prvi) in Imperij vrača udarec. Sem sodijo še oba Iztrebljevalca, Prepovedan planet in Alien (prva dva dela). Od danes tako popularnih stripovskih filmov bi omenil Viteza teme (drugi del sodobnega Batmana).



Tukaj vas predstavljamo kot domačega literata, ki se ukvarja z ZF&F. Ste namreč predsednik Celjskega literarnega društva, ki si v Sloveniji prav posebej prizadeva vzpostaviti kvalitetno literarno okolje za ZF&F. Kakšno se vam zdi trenutno stanje literarnega okolja za ZF&F v Sloveniji?

Slovensko okolje je po svoje odraz razpada scene na začetku 90-tih in njenega popolnega mrka. Pomembne slovenske založbe bolj ali manj že vsaj 20 let ignorirajo domače avtorje in dajejo prednost prevajanju tujih hitov, ki niso nujno kakovostna literatura. V literarni stroki je slovenska ZF&F poniknila in šele zadnji čas se kaže določeno prebujanje, a do obuditve nas čaka še dolga pot. Vse, kar se na področju literature dogaja, je v rokah entuziastičnih amaterjev, ki skoraj brez podpore, kakršne so deležne nekatere druge literarne zvrsti, na novo postavljamo tovrstno literaturo in prepričujemo bralno publiko, da posežejo tudi po domačih knjigah. Kdaj je kakšen slovenski literarni strokovnjak za diplomsko, magistrsko ali doktorsko nalogo posvetil domači ZF&F književnosti? Domači avtorji dolga leta niso imeli možnosti objav, saj običajne slovenske literarne revije stavijo na »realizem«, karkoli že to pomeni in ZF dela, ne glede na kakovost, niso prišla zraven. Mnogi so odnehali. Ni bilo revije, kot je Supernova od leta 2016. Prvi natečaj ZF literature kakšne resne revije smo čakali do letos (mislim na letošnji natečaj Časopisa za kritiko znanosti) in tudi ta natečaj je pokazal, da je malo slovenskih kakovostnih avtorjev(-ic). Nagrade za domačo ZF&F literaturo imamo komaj od lani, gre za nagrade Supernova, ki jih podeljujemo KUD Polica Dubova, Celjsko literarno društvo in Društvo za promocijo znanosti in fantastike Meteorita na Festivalu Meteorita na Jesenicah. Tudi konvencij, ki bi domači ZF dajala določen pomen, še vedno nimamo na način, kot to deluje na razvitejših literarnih trgih. Meteorita se trudi in napreduje v tej smeri in je bila v tretji izvedbi že na precej dobrem nivoju, Na Meji Nevidnega je drugačne vrste konvencija, še najbolj podobna Comic Conu (tako pravi tudi stric Gugl :)). Grossmanov festival je druge vrste prireditev, ki je odlična v svojem poslanstvu. Avtorsko sceno v Sloveniji šele razvijamo in Celjsko literarno društvo (CLD) je tu vodilno v Sloveniji, čeprav smo tu sami literarni amaterji z zelo omejenimi viri financiranja, a veliko dobre volje. CLD organizira Fanfest, Slovenski festival fantazijske književnosti, ki pa mu osrednji domači mediji ne posvečajo nobene pozornosti. Zakaj? Ker je festival skromen zaradi omejenih virov in tudi zato, ker je dogajanje izven prestolnice. Za namenček nimamo pozornosti večjih založb, ki se sploh ne zanimajo za festival, ker jih nič ne briga slovenska ZF&F. Vsi, ki izdajamo ZF&F knjige, smo samozaložniki ali majhne založbe, ki kadrovsko in finančno ne zmorejo konkurirati subvencijam in medijski podpori velikim. V Konzorciju v Ljubljani lahko vidite desetine tujih ZF&F knjig, a niti ene izvirno slovenske. Slabša prodaja knjig je lahko tudi posledica žanrskega zapiranja prostora, saj na policah knjigarn prej najdete tuja dela v tujem jeziku kot pa domača. Izvirno slovensko leposlovje na knjižnih policah je bolj podobno monokulturi kot pa poslasticam za vse okuse. Vprašajte knjigarnarje o domači ZF in vam bo vse precej bolj jasno. Po zaslugi amaterjev, kot je CLD, portala znanstneva-fantastika.si in požrtvovalnih posameznikov in posameznic, se počasi premikamo od mrtve točke. Še bo moralo preteči veliko vode, da bo ZF&F tudi v očeh literarne stroke nekaj normalnega. ZF&F ni le šund, namenjen zgolj zabavi mladih. V določenih ljubiteljskih krogih še vedno velja mnenje, da je slovenščina smešna za fantazijo in ZF. Tudi to je posledica mrka in prisiljenosti ljubiteljev, da berejo v angleščini. Še celo nekateri literarni strokovnjaki postavljajo v ospredje angleščino, ko je govora o ZF&F. Trenutno v Sloveniji manjka društvo, kakršno je recimo Sfera iz Zagreba, ki je primer tesne organizirane povezanosti avtorske, strokovne in ljubiteljske scene. V Sloveniji je bilo včasih glede tega bolje, saj smo recimo leta 1984 v Cankarjevem domu gostili Eurocon, osrednji evropski dogodek na področju ZF. Se bomo kdaj vrnili na to raven?

En izmed projektov društva je revija Supernova, ki je prva in edina tiskana revija za ZF&F v Sloveniji. Septembra izide že sedma številka, priča pa smo vse večjemu odzivu domačih avtorjev in bralcev na delovanje revije, ki si utrjuje renome kakovosti. Kakšna je vaša vizija za prihodnost revije?

Revija bo še naprej namenjena podpori domačim avtorjem in avtoricam. Avtorski bazen šele moramo ustvariti in to ni delo za eno poletje. »Starih mačkov« je namreč le peščica. Zavedam se, da je treba s svežimi imeni in njihovimi prvimi poskusi delati, jim pomagati in jih podpirati. Mnogi, ki so poslali dela na uredništvo, so bili deležni uredniške podpore in napotkov, kako do boljšega dela in mnogi napredujejo skozi objave v Supernovi. Zadovoljen sem z napredkom svežih imen na sceni in upam, da bodo vztrajali. Prevodi tujih del so zraven, da se ohranja stik s svetovno sceno. V Supernovi objavljajo mnogi znani in priznani tuji avtorji. Tudi v tujini ima revija določen renome, ki je vse boljši. Na Sferakonu v Zagrebu so ljudje dobesedno razgrabili vse izvode, ki smo jih imeli in naenkrat slovenščina ni bila problem. Za kakovost pač ni jezikovnih ovir, če razlike med jeziki niso prevelike. Prostor smo odprli tudi hrvaškim avtorjem in s tem okrepili medsebojno književno izmenjavo. V doglednem času bo revija postala plačljiva, ponudili jo bomo vsem knjižnicam, distribucija bo potekala preko podjetja, ki se s tem ukvarja, saj se društvo ne more iti tovrstnega poslovanja. Da bi bila na voljo v knjigarnah, si ne delam utvar. Z denarjem, ki bi ga dobili od prodaje, bi lahko domačim avtorjem izplačevali honorarje v skladu s finančnim izkupičkom. Rad bi, da bi bili avtorji vsaj malo nagrajeni in tako opogumljeni, da pišejo. Kakovost bo vse boljša, saj kot kvaliteta vpliva na kvantiteto, je tudi obratno.

Prav tako pa ste organizator Fanfesta, festivala za spekulativno književnost, ki se letos septembra že tretjič odvija v Celju. Bi bralcem kaj povedali o festivalu?

Fanfest je edini slovenski festival fantazijske književnosti. Gre za resno avtorsko konvencijo, namenjeno ljubiteljem in ljubiteljicam fantazijske književnosti in domačim avtorjem, da se seznanijo z novostmi. Festival je skromen, odvija se dva dni. Prvi dan je namenjen predstavitvam novosti in osrednji prireditvi za širšo javnost, a drugi dan je namenjen delavnicam, namenjen vsem, ki želijo izboljšati svoje pisanje. Vsako leto je gost mednarodno uveljavljeni pisatelj, esejist, literarni kritik in pedagog prof. dr. Zoran Živković. Pri nas je precej malo znan, a v ZDA in še marsikje na razvitih literarnih trgih je to priznan in uveljavljen avtor, postavljajo ga ob bok največjim na svetu.

Kako se lahko pravzaprav na področju ZF&F udejstvujemo? Kakšen bi bil vaš nasvet mladim piscem ZF&F? V zadnjih letih ste si v sklopu projekta Mlada literatura nabrali kar nekaj izkušenj dela z mladimi pisci …

Moj nasvet mladim oziroma novim avtorjem in avtoricam je preprost. Pišite in znova pišite. Celjsko literarno društvo je izdalo drobno brošurico Mlada literatura, kjer so na preprost in lahko dojemljiv način zbrani celoviti napotki, kako do objavljive proze. Dajte delo v branje prijateljem in sorodnikom in bodite srečni, če vam kdo dali koristne opombe. Pošiljajte na Supernovo, kajti z vsakim svežim avtorjem se korektno ukvarjamo in pomagamo pri začetnih korakih. Redkokdaj komu tako spodleti, da je zgodba neuporabna. Vedno se najde kaj, kar je možno razviti do objavljivega. Tudi sam sem začel skromno in nerodno. Kdaj pa ZF&F pripoved postane umetnina? Najprej je treba obvladati veščino berljivega in objavljivega. To pa terja vajo in še več vaje. A ne se obremenjevati s tem. Pišite v svoje veselje in zadovoljstvo bralcev, ki bodo radi prebrali vašo zgodbo ali pesem. Z delom z višjimi stopnjami osnovne šole sem ugotovil, da so mladi silno dojemljivi in so s podporo sposobni pisanja osupljivo dobrih literarnih del. V sedmi številki Supernove bo rubrika Supernovica, namenjena mladim. Videli boste, da imajo potencial, ki ga je treba razvijati. Mogoče naj dodam, da bi rad dočakal dan, ko bi skupina ljubiteljev ustanovila ljubiteljsko društvo in priredila konvencijo, kakršne so na literarno razvitih trgih.

Imate kakšen predlog, katerega slovenskega pisca ZF&F bi morali nujno predstaviti v naslednji objavi?

Zagotovo je nekaj imen. Z večjim knjižnim opusom imamo Miho Remca, Eda Rodoška in Andreja Ivanušo. Miha Remec je v soavtorstvu z Aleksandro Jelušič še lani izdal Ptujsko trilogijo, Edo Rodošek pa ima veliko objav v tujih revijah in je leta 2017 izdal zbirko zgodb. Andrej Ivanuša je ves čas aktiven. Drugi avtorji so bolj ali manj neaktivni. Mnogi izdajo knjigo ali dve, pa potem izginejo (začasno ali trajno?).

Za portal se je z avtorjem pogovoril Aljoša.