Zvrst v nastajanju? Kaj je kozmična fantazija?

Nethereal, Marcelo

Klasični tropi v fantaziji prikazujejo svet prežet z magičnimi pojavi, ki mu grozi takšno ali drugačno uničenje. Kozmična fantazija se v teh aspektih ne razlikuje, samo da potencira dogajalni prostor in ga razširi iz posameznega sveta (planeta), na osončje, galaksijo, ali pa celotno vesolje oziroma stvarstvo. 

Ta “podžanr” v bistvu ne obstaja. Njegovo ime sem si izmislil, ali bolje rečeno, sem le logično poimenoval skupek zgodb, ki si delijo takšne izvenzemeljske elemente. Menim, da ti elementi sami po sebi zgodbi dodajo tako ontološko prevpraševanje, kot tudi vključujejo skrivnostnost in mistiko vesolja, ter podajo bralki ali bralcu občutek čudenja in strahospoštovanja, ko se preko likov spopade z lastno neznatnostjo, zaradi česar so meni osebno takšne zgodbe zelo ljube. 

Preberite še: 7. pisateljski izziv: PANDEMIJA!

Vključevanje nebesnih teles, pojavov in drugih značilnosti vesolja, take pripovedi mnogokrat meče v koš znanstvene fantastike, toda zdi se mi, da je taka predpostavka napačna. V takih zgodbah se elementi znanstvene fantastike in fantazije (kot tudi kozmičnega hororja) tesno prepletajo in jih ni smiselno klasificirati le kot eno ali drugo; vendar moj namen v tem članku ni razpredati o razlikah in kvalifikacijah žanrov in podžanrov, ampak le opozoriti na obstoj teh čudovitih zgodb, ki nekako izstopajo iz klasičnih konvencij spekulativnih žanrov, ter podati nekaj mojih najljubših del kot izhodišče za nadaljnje branje. 

Izpustil sem dela H.P. Lovecrafta, franšize Warhammer, ter serije Dune Franka Herberta, saj se mi zdi da so dovolj prepoznavne, četudi so zelo dober primer zgodb, o katerih govorim. 

The Library at Mount Char, Scott Hawkins

Skupina ljudi živi v skrivnostni knjižnici, pod vodstvom Očeta, ki mogoče je, mogoče ni Bog. Ko Oče izgine, postane vse znanje in skrivnosti knjižnice na dosegu roke. Kaj več bi bilo težko povedati, brez da bi posredoval kvarnike, vedite le, da je pripoved globoka, bizarna in tako zanimiva, da me še vedno kdaj doleti dan, ko razmišljam o njej.

Nethereal, Brian Niemeier

Igričarska franšiza DOOM v literarni obliki (ki je prav tako dober primer). Pripoved spremlja spust vesoljskih piratov v žrelo pekla. Zaznamuje jo odlično grajenje sveta, ki navdih črpa iz Dantejevega Pekla, vendar je tudi zelo gosto, s hitrim tempom in zato ves čas potrebuje bralčevo polno pozornost, zaradi česar nekaterim delo ni po godu. 

Illium, Dan Simmons

Ta, na čase komična, spet drugič globoko filozofska pripoved, združi Shakespearea, Prousta, grške bogove in Mars. Moram reči še kaj? Lahko bi, a ne bom. 

Kill Six Billion Demons, Tom Parkinson-Morgan (Abbadon)

Zastonjski spletni strip spremlja mlado Allison, ki je precej standardno zalučana v tuj prostor, ki se v tem primeru obnaša kot vezivo med 777,777 svetovi. Pripovedovanje, grajenje sveta in umetniški stil so globoko prepleteni z vzhodno filozofijo in nauki iz budizma ter hinduizma, kar kulminira v zabavno in bizarno pripoved, z norimi ilustracijami.

Whom the Gods Would Destroy, Brian Hodge

“Kot trk med galaksijama H.P. Lovecrafta in Carla Sagana, se Whom the Gods Would Destroy ozira v nebo kot izvor človeškega čudenja, ter ga najde mrgolečega z našimi največjimi strahovi.” Knjiga definitivno ne razočara. 

Imate svoje predloge o pripovedih s kozmičnimi razsežnostmi? Prilepite jih v komentarje!

Andraž