Pank noče umreti


V osemdesetih letih 20. stoletja se pankovske ideje individualizma in anti-organzacijske nastrojenosti z nastopom kiberpunka začnejo pojavljati tudi v znastvenofantastičnih podžanrih.

Biopunk je podžanr znanstvene
fantastike, kjer v ospredje stopi
biotehnologija.
Vse od takrat se je znanstvena fantastika oklepala pankovskih teženj, zaradi česar je vzniknila kopica novih podžanrov, ki pa se bolj od tematike razlikujejo zgolj v estetiki.

Če se je v kiberpunku poudarjala uporaba računalniške tehnologije, potem se pri biopunku pojavi genetsko modificiranje, ki kaže na skrb glede posledic biotehnološke revolucije v devetdesetih letih. Enako je z nanopunkom, ki ga skrbi vpliv nanotehnologije na človeško družbo.

Preberite še: Novi val v znanstveni fantastiki

Po drugi strani pa poznamo tudi retrofuturistične verzije, kot so steampunk, dizelpunk in atompunk. Vse te skušajo ustvariti prepričljiv svet, v katerem se z uporabo zastarele tehnologije prikaže moderne iznajdbe. V takšnemu svetu bi, na primer, pametni telefoni delovali s pomočjo parnih, dizelskih ali nuklearnih motorjev.

Ena izmed vizij steampunka.

Seveda je potrebno omeniti, da to še zdaleč ni cel spisek punkov kot podžanrov. Obstajajo še mnogi drugi, kot so stonepunk, sandalpunk, stitchpunk, clockpunk, itd. Nekateri se nanašajo tudi na fantazijsko književnost, npr. elfpunk in mythpunk.

Ne, "sandalpunk" se ne posveča alternativnemu
svetu, kjer vladajo sandali. Njen predmet je
tehnologija klasične antike. 
Vsi ti podžanri (če jih lahko tako imenujemo) imajo skupno nit, ki jo prispeva končnica "punk" – dol
z ustanovami, gor z revolucijo. Vsi se tako upirajo organizacijskim ali korporacijskim težnjam s pomočjo razpoložljive tehnologije. Od računalnikov in spleta v kiberpunku, genetskega inženiringa v biopunku, ali pa z anahronističnimi laserskimi pištolami, ki povzročijo raka ne le na tarči, ampak tudi na nositelju orožja. Njihova bistvena razlika leži torej v sami estetiki sveta, v kateri se zgodbe odvijajo.

Njihovi svetovi so po večini distopični, junake prežema želja po spremembi. V ta namen v roke pograbijo tehnologijo, ki jih zatira, da jo lahko obrnejo proti vladajočemu razredu. Med znanstvenofantastičnimi “punki” pa obstaja ena posebnost, ki se najbolj upira prav distopičnemu prikazu družbe, imenovana solarpunk. V sklopu pripovedi upodablja prihodnost, ki jo napajajo obnovljivi viri energije, zraven pa punkovski pesimistični etos pretvori v optimističnega. S tem doseže največji odmik od ostalih punkovskih sorodnikov v znanstveni fantastiki. Njen slogan bi bil v primerjavi z ostalimi nekoliko drugačen – dol s pasivnostjo, gor z adaptacijo!

Utopična slika solarpunka.

Solarpunk je precej nova pridobitev znanstvene fantastike, saj je bilo prvo delo, z naslovom Solarpunk: Histórias ecológicas e fantásticas em um mundo sustentável (Solarpunk: Ekološke in fantastične zgodbe v obnovljivem svetu) avtorja Gersona Lodi-Ribeira, objavljeno šele leta 2013. Avtorji solarpunka se zavzemajo za upodabljanje prihodnosti, v kateri ljudje dejansko hočejo živeti. Podžanr predstavlja željo po aktivizmu, s katerim bi lahko ta prihodnost postala dosegljiva. Aktivizem je tu preventiva, medtem ko bi pri ostalih punkih igral kurativo - se pravi da se tam junaki spopadajo s problemi, ki so v družbi nastali, medtem ko se jih v solarpunku preprosto hočejo izogniti.

Preberite še: Kako je znanstvena fantastika vplivala na svet?

Vidimo lahko, da je "punk" pustil precejšen vtis na sodobno znanstveno fantastično literaturo. Razlog za to lahko iščemo v dejstvu, da bo vedno obstajala neka tesnoba, ko se v vsakdanje življenje uvaja nova tehnologija. Samo pomislite na vse izjave starejše generacije, kako vam bo pametni telefon/računalnik/televizija/radio skisal možgane. Mogoče se pisatelji tako pripravljajo na morebitne posledice različnih tehnologij. Po drugi strani pa je mogoče, da je kiberpunk pustil takšen vpliv, da ga avtorji naravnost morajo posnemati ali premeščati v druge kontekste, kot je retrofuturizem.


Andraž

Komentarji